Page 21 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 21
kaj fizični ali grajeni prostor šole sporoča študentom, ki so na praksi
tojno in skupinsko učenje, veččutno učenje in multimedijsko urejen učni
prostor.
Inovativnost učnega prostora
Od bodočih učiteljev se pričakuje, da bodo sposobni izpopolnjevati pouk
ali ga spreminjati v smeri vpeljave česa novega (Cencič, 2015; Majcen, 2009),
v našem primeru izboljšav v fizičnem ali grajenem učnem prostoru. To po-
meni, da bodo morali stalno preverjati, ali so učinki, ki se kažejo v šolski
ureditvi glede prostora, zaželeni, in usposobljeni ter pripravljeni korigira-
ti postavljene cilje (Medveš, 2004). S prakso, tj. z učitelji, s starši in z učen-
ci, bo za nadaljnji razvoj tudi akademska pedagogika morala vedno bolj so-
delovati, da bo možen tako prenos akademskih idej, kot je o učnem okolju,
do preudarne prakse, inovacije praktikov o učnem okolju pa do refleksiv-
ne akademske ravni (Cencič 2012b; Dolar Bahovec in Bregar Golobič, 2004;
Klafki, 1990; Medveš, 2004; Schratz in Schley, 2014).
Zaznavanje in reflektiranje fizičnega ali grajenega učnega prostora lah-
ko v našem primeru služi za to, kako poskusiti začeti z razvijanjem zmož-
nosti za pridobivanje osnovnih orodij inovativnosti med bodočimi učitelji,
saj si je inovativne mlade ljudi težko predstavljati brez komunikacije z uči-
telji, ki ne zmorejo zaznavati in reflektirati sprememb časa in stroke, oz. v
prostoru, ki te pogoje ne omogoča.
Menimo pa, da mora biti prostor zasnovan tudi tako, da omogoča nje-
govo spreminjanje in da je prilagojen različnim potrebam učencev, to po-
meni, da je fleksibilen in tudi inkluziven.
Fleksibilnost in inkluzivnost učnega prostora
Da k spodbujanju učenja in zmožnosti razvijanja sposobnosti pripomore
fizični ali grajeni učni prostor, ki je fleksibilen, ni neznano. Šolski prostor
vedno bolj spreminja svoje funkcije (Cencič, 2012b), se prilagaja kraju (oz.
okolju) in spodbuja učenje in poučevanje (Cencič, 2012a). Kot posebej pri-
merne Jereb (2011) navaja učilnice, ki omogočajo hitre spremembe dejavno-
sti med poukom in imajo prostore oz. kotičke, ki so namenjeni npr. branju,
ustvarjanju, komuniciranju, interdisciplinarnemu spoznavanju učne sno-
vi, poslušanju elektronskih medijev ali delu z računalnikom (Jereb, 2011;
prim. Cencič, 2012b).
Spreminjanje prostora in njegova razdelitev v kotičke je nujna tudi z
vidika inkluzije kot sodobne norme, po kateri naj bi bil prostor vsakemu
21
tojno in skupinsko učenje, veččutno učenje in multimedijsko urejen učni
prostor.
Inovativnost učnega prostora
Od bodočih učiteljev se pričakuje, da bodo sposobni izpopolnjevati pouk
ali ga spreminjati v smeri vpeljave česa novega (Cencič, 2015; Majcen, 2009),
v našem primeru izboljšav v fizičnem ali grajenem učnem prostoru. To po-
meni, da bodo morali stalno preverjati, ali so učinki, ki se kažejo v šolski
ureditvi glede prostora, zaželeni, in usposobljeni ter pripravljeni korigira-
ti postavljene cilje (Medveš, 2004). S prakso, tj. z učitelji, s starši in z učen-
ci, bo za nadaljnji razvoj tudi akademska pedagogika morala vedno bolj so-
delovati, da bo možen tako prenos akademskih idej, kot je o učnem okolju,
do preudarne prakse, inovacije praktikov o učnem okolju pa do refleksiv-
ne akademske ravni (Cencič 2012b; Dolar Bahovec in Bregar Golobič, 2004;
Klafki, 1990; Medveš, 2004; Schratz in Schley, 2014).
Zaznavanje in reflektiranje fizičnega ali grajenega učnega prostora lah-
ko v našem primeru služi za to, kako poskusiti začeti z razvijanjem zmož-
nosti za pridobivanje osnovnih orodij inovativnosti med bodočimi učitelji,
saj si je inovativne mlade ljudi težko predstavljati brez komunikacije z uči-
telji, ki ne zmorejo zaznavati in reflektirati sprememb časa in stroke, oz. v
prostoru, ki te pogoje ne omogoča.
Menimo pa, da mora biti prostor zasnovan tudi tako, da omogoča nje-
govo spreminjanje in da je prilagojen različnim potrebam učencev, to po-
meni, da je fleksibilen in tudi inkluziven.
Fleksibilnost in inkluzivnost učnega prostora
Da k spodbujanju učenja in zmožnosti razvijanja sposobnosti pripomore
fizični ali grajeni učni prostor, ki je fleksibilen, ni neznano. Šolski prostor
vedno bolj spreminja svoje funkcije (Cencič, 2012b), se prilagaja kraju (oz.
okolju) in spodbuja učenje in poučevanje (Cencič, 2012a). Kot posebej pri-
merne Jereb (2011) navaja učilnice, ki omogočajo hitre spremembe dejavno-
sti med poukom in imajo prostore oz. kotičke, ki so namenjeni npr. branju,
ustvarjanju, komuniciranju, interdisciplinarnemu spoznavanju učne sno-
vi, poslušanju elektronskih medijev ali delu z računalnikom (Jereb, 2011;
prim. Cencič, 2012b).
Spreminjanje prostora in njegova razdelitev v kotičke je nujna tudi z
vidika inkluzije kot sodobne norme, po kateri naj bi bil prostor vsakemu
21
