Page 20 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 20
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
je fizičnega ali grajenega, in se s tem v zvezi osredotočimo na zaznave štu-
dentov kot bodočih praktikov (učiteljev). Poskušamo odgovoriti na ključno
vprašanje, kako zaznava izbrana skupina študentov fizični ali grajeni učni
prostor šole (notranji, zunanji in eno izbrano učilnico) z vidika inovativno-
sti ali novosti, fleksibilnosti in inkluzije.
Fizični ali grajeni učni prostor šole
Opredelitve fizičnega ali grajenega učnega prostora1 so številne in vsebin-
sko raznolike. Učni prostor šole je po relevantnih obče-didaktičnih doma-
čih opredelitvah razmeroma enotno definiran: kot didaktično prilagojen
prostor za izvajanje pouka, ki je zunanji in notranji. K zunanjemu sodijo
šolsko igrišče in dvorišče, k notranjemu učilnice, hodniki, avla, jedilnica,
kabineti, knjižnica in drugi notranji prostori šole (Blažič, Ivanuš Grmek,
Kramar in Strmčnik, 2003; Ivanuš Grmek in Javornik Krečič, 2011; Poljak,
1974; Strmčnik, 1999; Šilih, 1961, 1966). Na tem izhodišču se fizični ali graje-
ni učni prostor šole opredeljuje kot opremljenost in urejenost zunanjega in
notranjega prostora šole (Jereb, 2011), pri čemer definicije (npr. ibid.) odgo-
varjajo zlasti na vprašanje, kakšen je učinkovit.
Učinkovit učni prostor se definira kot tisti, ki ga predstavljajo primer-
no oblikovani, urejeni, funkcionalno opremljeni šolski prostori, »ki so do-
stopni učencem in nudijo potrebne in ustrezne didaktične materiale in pri-
pomočke« (Jereb, 2011: 71), učencem pa omogočajo dobro počutje, uspešno
učenje in razvijanje različnih sposobnosti (Cencič, 2012a; 2012b; 2016; Cen-
cič in Pergar Kuščer, 2012; Cencič in Simčič, 2014; Jereb, 2011; Sudec, 2012).
Za omogočanje dobrega počutja učencev se izpostavlja vloga zunanjih
»pogojev« (Jereb, 2011), t. i. »dejavnikov« fizičnega učnega okolja (Marentič
Požarnik, Magajna in Peklaj, 1995: 135), kot so: nivo hrupa (možnost glasne-
ga in tihega učenja), osvetljenost (možnost učenja v svetlejšem in temnej-
šem prostoru), akustika, izgled (pomembnost ustrezne izbire barve sten,
rastlinje idr.), opremljenost (učna sredstva) in oblikovanost šole ter učilni-
ce (ibid.; Cencič, 2012b; Jereb, 2011). Glede učinkovitega učenja pa v zvezi
s prostorom avtorji (npr. Cencič, 2012a; Cencič in Pergar Kuščer, 2012; Je-
reb, 2011) poudarjajo pomen možnosti oblikovanja različnih prostorov oz.
kotičkov na šoli in v učilnicah, ki bi omogočali t. i. aktivno učenje, samos-
1 Namesto pojma učni prostor se v literaturi uporablja tudi pojem učno okolje (npr. Je-
reb, 2011). Ker se v besedilu usmerjamo le na en element učnega okolja, uporabljamo
ožji pojem – učni prostor.
20
je fizičnega ali grajenega, in se s tem v zvezi osredotočimo na zaznave štu-
dentov kot bodočih praktikov (učiteljev). Poskušamo odgovoriti na ključno
vprašanje, kako zaznava izbrana skupina študentov fizični ali grajeni učni
prostor šole (notranji, zunanji in eno izbrano učilnico) z vidika inovativno-
sti ali novosti, fleksibilnosti in inkluzije.
Fizični ali grajeni učni prostor šole
Opredelitve fizičnega ali grajenega učnega prostora1 so številne in vsebin-
sko raznolike. Učni prostor šole je po relevantnih obče-didaktičnih doma-
čih opredelitvah razmeroma enotno definiran: kot didaktično prilagojen
prostor za izvajanje pouka, ki je zunanji in notranji. K zunanjemu sodijo
šolsko igrišče in dvorišče, k notranjemu učilnice, hodniki, avla, jedilnica,
kabineti, knjižnica in drugi notranji prostori šole (Blažič, Ivanuš Grmek,
Kramar in Strmčnik, 2003; Ivanuš Grmek in Javornik Krečič, 2011; Poljak,
1974; Strmčnik, 1999; Šilih, 1961, 1966). Na tem izhodišču se fizični ali graje-
ni učni prostor šole opredeljuje kot opremljenost in urejenost zunanjega in
notranjega prostora šole (Jereb, 2011), pri čemer definicije (npr. ibid.) odgo-
varjajo zlasti na vprašanje, kakšen je učinkovit.
Učinkovit učni prostor se definira kot tisti, ki ga predstavljajo primer-
no oblikovani, urejeni, funkcionalno opremljeni šolski prostori, »ki so do-
stopni učencem in nudijo potrebne in ustrezne didaktične materiale in pri-
pomočke« (Jereb, 2011: 71), učencem pa omogočajo dobro počutje, uspešno
učenje in razvijanje različnih sposobnosti (Cencič, 2012a; 2012b; 2016; Cen-
cič in Pergar Kuščer, 2012; Cencič in Simčič, 2014; Jereb, 2011; Sudec, 2012).
Za omogočanje dobrega počutja učencev se izpostavlja vloga zunanjih
»pogojev« (Jereb, 2011), t. i. »dejavnikov« fizičnega učnega okolja (Marentič
Požarnik, Magajna in Peklaj, 1995: 135), kot so: nivo hrupa (možnost glasne-
ga in tihega učenja), osvetljenost (možnost učenja v svetlejšem in temnej-
šem prostoru), akustika, izgled (pomembnost ustrezne izbire barve sten,
rastlinje idr.), opremljenost (učna sredstva) in oblikovanost šole ter učilni-
ce (ibid.; Cencič, 2012b; Jereb, 2011). Glede učinkovitega učenja pa v zvezi
s prostorom avtorji (npr. Cencič, 2012a; Cencič in Pergar Kuščer, 2012; Je-
reb, 2011) poudarjajo pomen možnosti oblikovanja različnih prostorov oz.
kotičkov na šoli in v učilnicah, ki bi omogočali t. i. aktivno učenje, samos-
1 Namesto pojma učni prostor se v literaturi uporablja tudi pojem učno okolje (npr. Je-
reb, 2011). Ker se v besedilu usmerjamo le na en element učnega okolja, uporabljamo
ožji pojem – učni prostor.
20
