Page 181 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 181
besedilne naloge v obrnjeni vlogi
Če pogledamo podkategorije pri ustrezno oblikovanih nalogah vidi-
mo, da so študenti v najvišjem deležu za podano enačbo zapisali nalogo se-
števanja (53,3 %). Drugi način, ki so ga podali, pa je bil zapis naloge z upo-
rabo principa inverznosti (42,7 %) skozi odštevanje. V konkretnem primeru
je to pomenilo oblikovanje naloge, podobne prikazanim:
− Ustrezno (seštevanje): Katarina je za nakup v prvi trgovini pora-
bila nekaj denarja, v drugi trgovini pa 43 eur. Za vse skupaj je po-
rabila 61 eur. Koliko denarja je porabila v prvi trgovini? (študent)
− Ustrezno (odštevanje): Nina bere knjigo. Knjiga ima 61 strani.
Prebrala je že 43 strani. Koliko strani mora še prebrati? (študent)
Iz drugega zapisa vidimo, da besedilo odraža podano enačbo, kljub
temu da ga umeščamo v podkategorijo odštevanja. Odštevanje in sešteva-
nje sta namreč inverzni računski operaciji, kar je nazorno vidno iz podane-
ga primera. Če se osredotočimo na učenčeve zapise besedilne naloge sešte-
vanja, ugotovimo, da so učenci v mnogo manjšem deležu uporabili princip
inverznosti, naloge pa so bile oblikovane podobno, seveda nekoliko bolj
okorno, kot naloge študentov.
Nekateri delno ustrezni primeri, ki so bili sicer relativno redki (2,7 %
pri študentih in 9 % pri učencih), so vsebovali uporabo matematične termi-
nologije. Primer zapisa omenjene naloge je naslednji:
Drugi seštevanec je 43. Vsota je 61. Koliko je prvi seštevanec? (učenec)
Neustreznih zapisov nalog pri študentih skoraj ni bilo zaznati, med-
tem ko so zapisi nalog učencev, ki jih je bilo skupaj manj kot četrtina, vse-
bovali zapise, ki niso bili povezani z nalogo, so bili zapisani na nesmiseln
način ali pa zapisa ni bilo. V večjem deležu so neustrezne besedilne naloge
opisovale situacije, ki jih modeliramo s seštevanjem podanih števil v enač-
bi ( Sledijo neustrezne besedilne naloge, ki jim manjka podatek
o vsoti.
Mojca ima 43 modrih žog in nekaj rdečih žog. Koliko žog ima Mojca?
(učenec)
Iz zapisanega lahko vidimo, da četrtošolci naloge rešujejo relativno
dobro, težave se pojavijo na področju zaznavanja enačbe.
Iz rezultatov tako razberemo, da v splošnem študentom naloga, ki so
jo mogli ubesediti, ni predstavljala težav, učenci pa so nalogo, sicer v niž-
jem deležu, vendarle relativno dobro reševali, a niso uporabljali principa
inverznosti in so težje prepoznavali, da ne gre za številski izraz ( ,
ampak za enačbo .
181
Če pogledamo podkategorije pri ustrezno oblikovanih nalogah vidi-
mo, da so študenti v najvišjem deležu za podano enačbo zapisali nalogo se-
števanja (53,3 %). Drugi način, ki so ga podali, pa je bil zapis naloge z upo-
rabo principa inverznosti (42,7 %) skozi odštevanje. V konkretnem primeru
je to pomenilo oblikovanje naloge, podobne prikazanim:
− Ustrezno (seštevanje): Katarina je za nakup v prvi trgovini pora-
bila nekaj denarja, v drugi trgovini pa 43 eur. Za vse skupaj je po-
rabila 61 eur. Koliko denarja je porabila v prvi trgovini? (študent)
− Ustrezno (odštevanje): Nina bere knjigo. Knjiga ima 61 strani.
Prebrala je že 43 strani. Koliko strani mora še prebrati? (študent)
Iz drugega zapisa vidimo, da besedilo odraža podano enačbo, kljub
temu da ga umeščamo v podkategorijo odštevanja. Odštevanje in sešteva-
nje sta namreč inverzni računski operaciji, kar je nazorno vidno iz podane-
ga primera. Če se osredotočimo na učenčeve zapise besedilne naloge sešte-
vanja, ugotovimo, da so učenci v mnogo manjšem deležu uporabili princip
inverznosti, naloge pa so bile oblikovane podobno, seveda nekoliko bolj
okorno, kot naloge študentov.
Nekateri delno ustrezni primeri, ki so bili sicer relativno redki (2,7 %
pri študentih in 9 % pri učencih), so vsebovali uporabo matematične termi-
nologije. Primer zapisa omenjene naloge je naslednji:
Drugi seštevanec je 43. Vsota je 61. Koliko je prvi seštevanec? (učenec)
Neustreznih zapisov nalog pri študentih skoraj ni bilo zaznati, med-
tem ko so zapisi nalog učencev, ki jih je bilo skupaj manj kot četrtina, vse-
bovali zapise, ki niso bili povezani z nalogo, so bili zapisani na nesmiseln
način ali pa zapisa ni bilo. V večjem deležu so neustrezne besedilne naloge
opisovale situacije, ki jih modeliramo s seštevanjem podanih števil v enač-
bi ( Sledijo neustrezne besedilne naloge, ki jim manjka podatek
o vsoti.
Mojca ima 43 modrih žog in nekaj rdečih žog. Koliko žog ima Mojca?
(učenec)
Iz zapisanega lahko vidimo, da četrtošolci naloge rešujejo relativno
dobro, težave se pojavijo na področju zaznavanja enačbe.
Iz rezultatov tako razberemo, da v splošnem študentom naloga, ki so
jo mogli ubesediti, ni predstavljala težav, učenci pa so nalogo, sicer v niž-
jem deležu, vendarle relativno dobro reševali, a niso uporabljali principa
inverznosti in so težje prepoznavali, da ne gre za številski izraz ( ,
ampak za enačbo .
181
