Page 178 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 178
ziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
žave (Herscovics in Linchevski, 1994), ki se le stopnjujejo, ko črkovna ozna-
ka stopi v vlogo spremenljivke.
V naši raziskavi smo torej povezali tri ključne elemente: strategijo obli-
kovanja lastnih besedilnih nalog/problemov, reševanje problemov z upora-
bo strategije principa inverznosti in različne tipe reprezentacije za oznako
neznane količine. Alibali in sodelavci (2014) so izvedli podobno raziskavo
kot je naša, le da so bili njihovi udeleženci šestošolci, temu primerna pa je
bila tudi težavnost uporabljene enačbe (vključene so bile npr. tudi enačbe,
ki so vključevale več računskih operacij (npr. . V anali-
zi pridobljenih besedilnih nalog niso preverjali izbranih strategij, ne tega,
ali je naloga življenjska, tudi oznaka za neznano število je bila ves čas fi-
ksna, črkovna oznaka . Dodatno so učence omejili s tem, da so jim po-
dali osem določenih scenarijev (npr. Kevin, ki živi na kmetiji), ki so se jih
učenci morali držati pri oblikovanju besedilne naloge. Osredotočili so se le
na pravilnost povezave med enačbo in besedilno nalogo ter rešljivost nalo-
ge. Primarno jih je namreč zanimala povezava med položajem neznanega
števila, številom vključenih operacij in tipom operacij ter ustreznostjo obli-
kovane besedilne naloge. Njihova ugotovitev, ki se povezuje z našo raziska-
vo, je, da so bili učenci bolj uspešni, če je enačba vsebovala seštevanje (npr.
, kot če je vsebovala množenje (npr.
V naši raziskavi smo ob simbolnem zapisu in
udeležence zaprosili, da zapišejo življenjsko besedilno nalogo.
Zastavili smo si naslednji temeljni raziskovalni vprašanji.
− V kolikšnem deležu bodo besedilne naloge, ki jih bodo oblikovali
udeleženci, povezane s simbolnim zapisom in ali bodo zapisi pri-
kazovali življenjsko situacijo?
− V kolikšnem deležu se bo pri ustrezno oblikovanih nalogah zrca-
lila izbira strategije principa inverznosti?
Dodatno pa so nas zanimale tudi razlike med aditivno in multiplika-
tivno nalogo, razlike med učenci in njihovimi bodočimi učitelji in vpliv za-
pisa za neznano število ( ali ).
Metodologija
Raziskovalna metoda
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno
metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja.
178
žave (Herscovics in Linchevski, 1994), ki se le stopnjujejo, ko črkovna ozna-
ka stopi v vlogo spremenljivke.
V naši raziskavi smo torej povezali tri ključne elemente: strategijo obli-
kovanja lastnih besedilnih nalog/problemov, reševanje problemov z upora-
bo strategije principa inverznosti in različne tipe reprezentacije za oznako
neznane količine. Alibali in sodelavci (2014) so izvedli podobno raziskavo
kot je naša, le da so bili njihovi udeleženci šestošolci, temu primerna pa je
bila tudi težavnost uporabljene enačbe (vključene so bile npr. tudi enačbe,
ki so vključevale več računskih operacij (npr. . V anali-
zi pridobljenih besedilnih nalog niso preverjali izbranih strategij, ne tega,
ali je naloga življenjska, tudi oznaka za neznano število je bila ves čas fi-
ksna, črkovna oznaka . Dodatno so učence omejili s tem, da so jim po-
dali osem določenih scenarijev (npr. Kevin, ki živi na kmetiji), ki so se jih
učenci morali držati pri oblikovanju besedilne naloge. Osredotočili so se le
na pravilnost povezave med enačbo in besedilno nalogo ter rešljivost nalo-
ge. Primarno jih je namreč zanimala povezava med položajem neznanega
števila, številom vključenih operacij in tipom operacij ter ustreznostjo obli-
kovane besedilne naloge. Njihova ugotovitev, ki se povezuje z našo raziska-
vo, je, da so bili učenci bolj uspešni, če je enačba vsebovala seštevanje (npr.
, kot če je vsebovala množenje (npr.
V naši raziskavi smo ob simbolnem zapisu in
udeležence zaprosili, da zapišejo življenjsko besedilno nalogo.
Zastavili smo si naslednji temeljni raziskovalni vprašanji.
− V kolikšnem deležu bodo besedilne naloge, ki jih bodo oblikovali
udeleženci, povezane s simbolnim zapisom in ali bodo zapisi pri-
kazovali življenjsko situacijo?
− V kolikšnem deležu se bo pri ustrezno oblikovanih nalogah zrca-
lila izbira strategije principa inverznosti?
Dodatno pa so nas zanimale tudi razlike med aditivno in multiplika-
tivno nalogo, razlike med učenci in njihovimi bodočimi učitelji in vpliv za-
pisa za neznano število ( ali ).
Metodologija
Raziskovalna metoda
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno
metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja.
178
