Page 167 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 167
vključenost družinske tematike v izobr aževanje učiteljev
osebnosti otrok, vzrokih za modele obnašanja posameznih članov v druži-
ni. Učiteljice so do novih spoznanj in odnosa do družinske tematike priha-
jale tudi prek delavnic, razmišljanj o lastni družini in otroštvu. Navedena
znanja so učiteljicam pomagala pri približevanju ljudem, ki imajo težave v
družini, lažjemu sodelovanju s starši učencev. O pomenu stalnega strokov-
no izpopolnjevanje vseh pedagoških delavcev, ko s pomočjo novih infor-
macij in znanj lahko prevrednotimo svoja stališča, govori spodnja izjava:
»Moje osebno mnenje je, da bi o teh tematikah bilo potrebno stalno
neformalno in formalno izobraževanje prav vse, ki so vključeni v procese
vzgoje in izobraževanja ter tudi širše. Tega mnenja sem tudi zaradi lastne
izkušnje, saj se je moje pojmovanje družine v preteklosti (in tudi danes)
zelo spreminjalo. V veliko pomoč bi mi bilo več informacij in podpore gle-
de tega področja, tako v zasebnem kot poklicnem življenju.« (učiteljica po-
daljšanega bivanja, 39 let)
Zanimalo nas je tudi, katera znanja o družinah bi učiteljice želele pri-
dobiti, da bi jih lahko uporabile pri nadaljnjem delu. Odgovore učiteljic o
znanjih, ki bi si jih želele pridobiti, bi lahko strnili v naslednje sklope: Kako
predstaviti nove družine, funkcioniranje družin (enostarševske, istospol-
ne), življenje v istospolni družini; Kako delovati v smislu odprtosti, senzi-
bilnosti zaznavanja, prepoznavanja določenih zadev v povezavi z družino;
Kako ravnati z učencem, da mu ni nerodno in da ga ne izpostaviš, kako se
približati otroku, ko mu umre starš ali se starša ločita, kako omiliti stres pri
učencih, kako pomagati zanemarjenim otrokom; Pomen enakopravnosti,
raznolikosti, odgovornosti staršev za vzgojo, načini vzgoje, kako družina
vpliva na vzgojo otrok, družinska večkulturnost, navade, običaji staršev,
vloge staršev, kako ob razpadu jedrne družine psihološko funkcionira po-
sameznik in kako reagirati, kaj privede do tega, da postane družina proble-
matična, kako družino opogumiti, da pove o svojih problemih (npr. o bo-
lezni v družini), preseže strah pred stigmatizacijo, kako staršem razložiti
pomen vzgoje odgovornosti za otroka, tehnike sproščanja za celo družino;
Od teorije do prakse: npr. o učencih iz ločenih družin, prepovedi približe-
vanja staršev, komu predati otroka, na kaj moraš biti pozoren, kaj se lahko
zgodi, če narobe odreagiraš, kako se pogovarjati s staršema, ki sta ločena in
v konfliktu, o komunikaciji, informacije v smislu pravnih postopkov, sez-
nanitev s pravicami učiteljic, ko gre za sodne, uradne zadeve, o družinski
terapiji, s katero bi najprej razumeli sebe in potem druge.
Nazadnje smo povprašali o pripravljenosti za dodatno izobraževanje o
družinski tematiki. Večina učiteljic se je pripravljena dodatno izobraževati.
167
osebnosti otrok, vzrokih za modele obnašanja posameznih članov v druži-
ni. Učiteljice so do novih spoznanj in odnosa do družinske tematike priha-
jale tudi prek delavnic, razmišljanj o lastni družini in otroštvu. Navedena
znanja so učiteljicam pomagala pri približevanju ljudem, ki imajo težave v
družini, lažjemu sodelovanju s starši učencev. O pomenu stalnega strokov-
no izpopolnjevanje vseh pedagoških delavcev, ko s pomočjo novih infor-
macij in znanj lahko prevrednotimo svoja stališča, govori spodnja izjava:
»Moje osebno mnenje je, da bi o teh tematikah bilo potrebno stalno
neformalno in formalno izobraževanje prav vse, ki so vključeni v procese
vzgoje in izobraževanja ter tudi širše. Tega mnenja sem tudi zaradi lastne
izkušnje, saj se je moje pojmovanje družine v preteklosti (in tudi danes)
zelo spreminjalo. V veliko pomoč bi mi bilo več informacij in podpore gle-
de tega področja, tako v zasebnem kot poklicnem življenju.« (učiteljica po-
daljšanega bivanja, 39 let)
Zanimalo nas je tudi, katera znanja o družinah bi učiteljice želele pri-
dobiti, da bi jih lahko uporabile pri nadaljnjem delu. Odgovore učiteljic o
znanjih, ki bi si jih želele pridobiti, bi lahko strnili v naslednje sklope: Kako
predstaviti nove družine, funkcioniranje družin (enostarševske, istospol-
ne), življenje v istospolni družini; Kako delovati v smislu odprtosti, senzi-
bilnosti zaznavanja, prepoznavanja določenih zadev v povezavi z družino;
Kako ravnati z učencem, da mu ni nerodno in da ga ne izpostaviš, kako se
približati otroku, ko mu umre starš ali se starša ločita, kako omiliti stres pri
učencih, kako pomagati zanemarjenim otrokom; Pomen enakopravnosti,
raznolikosti, odgovornosti staršev za vzgojo, načini vzgoje, kako družina
vpliva na vzgojo otrok, družinska večkulturnost, navade, običaji staršev,
vloge staršev, kako ob razpadu jedrne družine psihološko funkcionira po-
sameznik in kako reagirati, kaj privede do tega, da postane družina proble-
matična, kako družino opogumiti, da pove o svojih problemih (npr. o bo-
lezni v družini), preseže strah pred stigmatizacijo, kako staršem razložiti
pomen vzgoje odgovornosti za otroka, tehnike sproščanja za celo družino;
Od teorije do prakse: npr. o učencih iz ločenih družin, prepovedi približe-
vanja staršev, komu predati otroka, na kaj moraš biti pozoren, kaj se lahko
zgodi, če narobe odreagiraš, kako se pogovarjati s staršema, ki sta ločena in
v konfliktu, o komunikaciji, informacije v smislu pravnih postopkov, sez-
nanitev s pravicami učiteljic, ko gre za sodne, uradne zadeve, o družinski
terapiji, s katero bi najprej razumeli sebe in potem druge.
Nazadnje smo povprašali o pripravljenosti za dodatno izobraževanje o
družinski tematiki. Večina učiteljic se je pripravljena dodatno izobraževati.
167
