Page 169 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 169
jučenost družinske tematike v izobr aževanje učiteljev
Učiteljice se v povprečju (M) strinjajo, ne pa popolnoma strinjajo, da
so se pripravljene dodatno izobraževati o družinski tematiki, oz. da so v
času izobraževanja za poklic dobile dovolj znanja o družinski tematiki
(2,70). Najnižje povprečje (2,07) je pri trditvi, da se učiteljice niso priprav-
ljene dodatno izobraževati o družinski tematiki, da ne bi potrebovale do-
datnih veščin, da bi znale v šoli primerno reagirati pri obravnavi družinske
tematike (2,24) in da v praksi ne bi potrebovale več izobraževanj o družin-
ski tematiki (2,33). Lahko bi torej rekli drugače: Učiteljice se tudi v povpre-
čju strinjajo, da bi potrebovale dodatne veščine, da bi znale v šoli primer-
no reagirati pri obravnavi družinske tematike in da bi v praksi potrebovale
več izobraževanj o družinski tematiki. Standardni odkloni (SA) segajo od
0,86 do 1,09. Koeficienti asimetrije (KA) in sploščenosti (KS) kažejo na nor-
malno porazdeljene trditev o primernosti izobraževanja in pripravljenosti
za nadaljnje izobraževanje.
Nazadnje smo želeli preizkusiti še naslednjo hipotezo: Izkušnje osnov-
nošolskih učiteljic z izobraževanjem o družinski tematiki in pripravljenost
za usposabljanje o družinski tematiki se razlikujejo glede na: starost; izo-
brazbo; trajanje delovnih izkušenj; zakonski stan; vrsto družine, iz katere iz-
hajajo; učni predmet; triado, v katerem poučujejo, subjektivna pojmovanja
družine. Rezultati kvantitativne raziskave potrjujejo del tretje hipoteze, in
sicer izkušnje osnovnošolskih učiteljic z izobraževanjem o družinski temati-
ki in pripravljenost za usposabljanje o družinski tematiki se razlikujejo glede
na: starost; izobrazbo; trajanje delovnih izkušenj; triado, v katerem poučuje-
jo; subjektivna pojmovanja družine. Del tretje hipoteze pa lahko zavrnemo,
in sicer se izkušnje osnovnošolskih učiteljic z izobraževanjem o družinski
tematiki in pripravljenost za usposabljanje o družinski tematiki razlikuje-
jo glede na: zakonski stan; vrsto družine, iz katere izhajajo, učni predmet.
Največ razlik v izkušenosti učiteljic z izobraževanjem o družinski tematiki
in pripravljenosti za usposabljanje o družinski tematiki se kaže glede na sta-
rost učiteljic in trajanje njihovih delovnih izkušenj. S pomočjo analize ANO-
VA so se pokazale statistično značilne povezave med učiteljičino starostjo ter
njeno oceno lastnega izobraževanja, zmožnosti in pripravljenost za nadaljnje
izobraževanje: V času zaposlitve sem pridobila dovolj informacij o družin-
ski tematiki na izobraževanju, ki sem ga obiskovala (F(3) = 6,050; p = ,001). V
praksi bi potrebovala več izobraževanja o družinski tematiki (F(3) = 2,950; p
= ,033). Potrebovala bi dodatne veščine, da bi znala v šoli primerno reagira-
ti pri obravnavi družinske tematike (npr.: ob smrti, ločitve staršev …) t(eFm(3)a=-
4,532; p = ,004). Pripravljena sem se dodatno izobraževati o družinski
169
Učiteljice se v povprečju (M) strinjajo, ne pa popolnoma strinjajo, da
so se pripravljene dodatno izobraževati o družinski tematiki, oz. da so v
času izobraževanja za poklic dobile dovolj znanja o družinski tematiki
(2,70). Najnižje povprečje (2,07) je pri trditvi, da se učiteljice niso priprav-
ljene dodatno izobraževati o družinski tematiki, da ne bi potrebovale do-
datnih veščin, da bi znale v šoli primerno reagirati pri obravnavi družinske
tematike (2,24) in da v praksi ne bi potrebovale več izobraževanj o družin-
ski tematiki (2,33). Lahko bi torej rekli drugače: Učiteljice se tudi v povpre-
čju strinjajo, da bi potrebovale dodatne veščine, da bi znale v šoli primer-
no reagirati pri obravnavi družinske tematike in da bi v praksi potrebovale
več izobraževanj o družinski tematiki. Standardni odkloni (SA) segajo od
0,86 do 1,09. Koeficienti asimetrije (KA) in sploščenosti (KS) kažejo na nor-
malno porazdeljene trditev o primernosti izobraževanja in pripravljenosti
za nadaljnje izobraževanje.
Nazadnje smo želeli preizkusiti še naslednjo hipotezo: Izkušnje osnov-
nošolskih učiteljic z izobraževanjem o družinski tematiki in pripravljenost
za usposabljanje o družinski tematiki se razlikujejo glede na: starost; izo-
brazbo; trajanje delovnih izkušenj; zakonski stan; vrsto družine, iz katere iz-
hajajo; učni predmet; triado, v katerem poučujejo, subjektivna pojmovanja
družine. Rezultati kvantitativne raziskave potrjujejo del tretje hipoteze, in
sicer izkušnje osnovnošolskih učiteljic z izobraževanjem o družinski temati-
ki in pripravljenost za usposabljanje o družinski tematiki se razlikujejo glede
na: starost; izobrazbo; trajanje delovnih izkušenj; triado, v katerem poučuje-
jo; subjektivna pojmovanja družine. Del tretje hipoteze pa lahko zavrnemo,
in sicer se izkušnje osnovnošolskih učiteljic z izobraževanjem o družinski
tematiki in pripravljenost za usposabljanje o družinski tematiki razlikuje-
jo glede na: zakonski stan; vrsto družine, iz katere izhajajo, učni predmet.
Največ razlik v izkušenosti učiteljic z izobraževanjem o družinski tematiki
in pripravljenosti za usposabljanje o družinski tematiki se kaže glede na sta-
rost učiteljic in trajanje njihovih delovnih izkušenj. S pomočjo analize ANO-
VA so se pokazale statistično značilne povezave med učiteljičino starostjo ter
njeno oceno lastnega izobraževanja, zmožnosti in pripravljenost za nadaljnje
izobraževanje: V času zaposlitve sem pridobila dovolj informacij o družin-
ski tematiki na izobraževanju, ki sem ga obiskovala (F(3) = 6,050; p = ,001). V
praksi bi potrebovala več izobraževanja o družinski tematiki (F(3) = 2,950; p
= ,033). Potrebovala bi dodatne veščine, da bi znala v šoli primerno reagira-
ti pri obravnavi družinske tematike (npr.: ob smrti, ločitve staršev …) t(eFm(3)a=-
4,532; p = ,004). Pripravljena sem se dodatno izobraževati o družinski
169
