Page 170 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 170
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
tviekzia(vFe(3t) r=aj6an,2j2a9u; čpit lastnega izo-
braževanja, zmožnosti in pripravljenosti za nadaljnje izobraževanje: V času
zaposlitve sem pridobila dovolj informacij o družinski tematiki na izobraže-
vanju, ki sem ga obiskovala (F(6) = 2,863; p =,010). Potrebovala bi dodatne ve-
ščine, da bi znala v šoli primerno reagirati pri obravnavi družinske tematike
(npr.: ob smrti, ločitvi staršev …) (F (6) = 2,910; p =,009). Pripravljena sem se
dodatno izobraževati o družinski tematiki i(zFo(6b) r=a3ž,e9v4a3n; jpa=z,a00p1o)k. Vlicpionvkparsenčeju-
se učiteljice le delno strinjajo, da so v času
je, v času zaposlitve, dobile dovolj znanj o družinski tematiki. Najmanj znanj
o družinski tematiki so, tako na izobraževanjih kot v času zaposlitve prido-
bile najmlajše učiteljice, stare pod 35 let, z najmanj delovne dobe. Učiteljice
se v povprečju le delno strinjajo, da so se pripravljene dodatno izobraževati
o družinski tematiki in da bi potrebovale dodatne veščine, da bi znale v šoli
primerno reagirati pri obravnavi družinske tematike, ter da bi potrebovale
več izobraževanj o družinski tematiki. Učiteljice, mlajše od 35 let, z najmanj
delovne dobe v praksi najbolj kažejo potrebo po izobraževanju o družinski
tematiki in bi potrebovale dodatne veščine, da bi znale v šoli primerno reagi-
rati pri obravnavi družinske tematike. Starejše kot so učiteljice, z več delovne
dobe, pa ocenjujejo, da v praksi ne bi potrebovale več izobraževanja. Kažejo
pa potrebo, da bi pridobile določene veščine, da bi znale pravilno reagirati,
saj omenjenih znanj niso dobile v zadostni meri v času izobraževanja. Doda-
tnih veščin si želijo predvsem učiteljice prve in tretje triade. Nekoliko bolj so
pokazale pripravljenost za izobraževanje učiteljice z višjo izobrazbo (visoka
šola, fakulteta ali akademija, specializacija, magisterij, doktorat). S pomoč-
jo t-testa smo ugotovili, da se v povprečju učiteljice z nižjo izobrazbo (višja,
visoka strokovna šola) v večji meri niso pripravljene dodatno izobraževati o
družinski tematiki (M = 2, 32; SE = 0,115) v primerjavi z učiteljicami z viš-
jo izobrazbo (visoka šola, fakulteta ali akademija, specializacija, magisterij,
doktorat) (M = 1,99; SE = 0,056; t (311) =2,882; p = 0,004.) Glede na subjektivno
pojmovanje družine najdemo med učiteljicami, ki družine pojmujejo kot lju-
bezen, razumevanje, varnost, več takih, ki ocenjujejo, da se niso v zadostni
meri učile o družini (M = 2, 42; SE = 0,108) v primerjavi s preostalimi učite-
ljicami (M = 2,84; SE = 0,078; t (286) = –3,112; p = 0,002).
Zaključki
Na osnovi teoretičnega pregleda literature in empirične študije izkušenj
osnovnošolskih učiteljic z izobraževanjem o družinski tematiki ocenjuje-
170
tviekzia(vFe(3t) r=aj6an,2j2a9u; čpit
braževanja, zmožnosti in pripravljenosti za nadaljnje izobraževanje: V času
zaposlitve sem pridobila dovolj informacij o družinski tematiki na izobraže-
vanju, ki sem ga obiskovala (F(6) = 2,863; p =,010). Potrebovala bi dodatne ve-
ščine, da bi znala v šoli primerno reagirati pri obravnavi družinske tematike
(npr.: ob smrti, ločitvi staršev …) (F (6) = 2,910; p =,009). Pripravljena sem se
dodatno izobraževati o družinski tematiki i(zFo(6b) r=a3ž,e9v4a3n; jpa=z,a00p1o)k. Vlicpionvkparsenčeju-
se učiteljice le delno strinjajo, da so v času
je, v času zaposlitve, dobile dovolj znanj o družinski tematiki. Najmanj znanj
o družinski tematiki so, tako na izobraževanjih kot v času zaposlitve prido-
bile najmlajše učiteljice, stare pod 35 let, z najmanj delovne dobe. Učiteljice
se v povprečju le delno strinjajo, da so se pripravljene dodatno izobraževati
o družinski tematiki in da bi potrebovale dodatne veščine, da bi znale v šoli
primerno reagirati pri obravnavi družinske tematike, ter da bi potrebovale
več izobraževanj o družinski tematiki. Učiteljice, mlajše od 35 let, z najmanj
delovne dobe v praksi najbolj kažejo potrebo po izobraževanju o družinski
tematiki in bi potrebovale dodatne veščine, da bi znale v šoli primerno reagi-
rati pri obravnavi družinske tematike. Starejše kot so učiteljice, z več delovne
dobe, pa ocenjujejo, da v praksi ne bi potrebovale več izobraževanja. Kažejo
pa potrebo, da bi pridobile določene veščine, da bi znale pravilno reagirati,
saj omenjenih znanj niso dobile v zadostni meri v času izobraževanja. Doda-
tnih veščin si želijo predvsem učiteljice prve in tretje triade. Nekoliko bolj so
pokazale pripravljenost za izobraževanje učiteljice z višjo izobrazbo (visoka
šola, fakulteta ali akademija, specializacija, magisterij, doktorat). S pomoč-
jo t-testa smo ugotovili, da se v povprečju učiteljice z nižjo izobrazbo (višja,
visoka strokovna šola) v večji meri niso pripravljene dodatno izobraževati o
družinski tematiki (M = 2, 32; SE = 0,115) v primerjavi z učiteljicami z viš-
jo izobrazbo (visoka šola, fakulteta ali akademija, specializacija, magisterij,
doktorat) (M = 1,99; SE = 0,056; t (311) =2,882; p = 0,004.) Glede na subjektivno
pojmovanje družine najdemo med učiteljicami, ki družine pojmujejo kot lju-
bezen, razumevanje, varnost, več takih, ki ocenjujejo, da se niso v zadostni
meri učile o družini (M = 2, 42; SE = 0,108) v primerjavi s preostalimi učite-
ljicami (M = 2,84; SE = 0,078; t (286) = –3,112; p = 0,002).
Zaključki
Na osnovi teoretičnega pregleda literature in empirične študije izkušenj
osnovnošolskih učiteljic z izobraževanjem o družinski tematiki ocenjuje-
170
