Page 164 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 164
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
rejniški družini oz. družini, ki je posvojila otroka, pa ni imela nobena uči-
teljica. Spremembo vrste družine je doživelo 8 % vprašanih.
V kvantitativni raziskavi smo v vzorec zajeli 314 osnovnošolskih uči-
teljic iz celotne Slovenije, ki so bile izbrane glede na predmet, ki ga pouču-
jejo, ali delo, ki ga opravljajo, in imajo pogostejše stike s starši ob prevze-
mu otroka iz šole. Vzorec učiteljic je bil sistematičen slučajnostni. Znotraj
šol so bile zajete učiteljice razrednega pouka (54,5 %), podaljšanega bivanja
(13,4 %), slovenščine (9,9 %), tujih jezikov in jezika okolja (15,6 %). Za na-
men statistične obdelave smo zaradi premajhnega numerusa učiteljic po-
sameznih predmetov združili učiteljice domovinske in državljanske kul-
ture in etike, zgodovine, gospodinjstva, likovne umetnosti ter učiteljice
izbirnega predmeta v novo kategorijo, ki smo jo poimenovali »učiteljica
drugih predmetov«, ki predstavlja 14,6 % vzorca. V raziskavi je sodelovalo
93,6 % žensk in 6,4 % moških. Odgovarjalo je 57,6 % učiteljic iz mestnega
okolja in 42,4 % učiteljic iz ruralnega okolja. Največ učiteljic je bilo starih
med 46 in 55 let (33,8 %) ter med 36 in 45 let (33,4 %), sledile so učiteljice,
ki so mlajše od 35 let (23,2 %), in učiteljice, ki so starejše od 56 let (9,6 %).
Za namen statistične obdelave smo zaradi premajhnega numerusa zdru-
žili kategorije visoka šola, fakulteta, akademija, specializacija, magisterij,
doktorat, kar je predstavljalo 74,5 % populacije, 25,5 % učiteljic pa je ime-
lo višjo šolo ali visoko strokovno šolo. Skoraj polovica (47,8 %) zajetih v
vzorec je poučevala v prvi triadi osnovne šole; 40,1 % v drugi triadi; 38,2
% učiteljic pa je poučevalo v tretji triadi. Glede na dolžino delovne dobe
je največ učiteljic poučevalo med 16 in 20 leti (16,9 %) oz. med 26 in 30 leti
(16,2 %); sledijo učiteljice z najdaljšim delovnim stažem, nad 31 let (15,3 %);
nato učiteljice med 21 in 25 leti (14,6 %) ter učiteljice, ki poučujejo od 6 do
10 let (13,7 %). Najmanj učiteljic je poučevalo do 5 let (11,8 %) ter med 11 in
15 let (11,5 %). Vključene učiteljice so bile v večini poročene oz. so živele v
zunajzakonski skupnosti (86,3 %). 8 % je bilo samskih; 3,2 % ločenih; 2,2 %
je bilo vdovcev in 0,3 % drugič poročenih. Za namene statistične obdela-
ve smo oblikovali dve skupini: učiteljice, ki so v večini poročene oz. živi-
jo v zunajzakonski skupnosti, in skupino, ki je vključevala samske, loče-
ne, vdove in drugič poročene. Večina (82,8 %) je v otroštvu živela v jedrni
družini; 15 % v razširjeni družini; 9,9 % pa v enostarševski družini. Le ne-
kaj (2,2 %) vprašanih je v otroštvu živelo v združeni družini, v istospolni
ali zvezdni družini pa je živela le po ena učiteljica. Izkušenj z življenjem v
rejniški družini oz. družini, ki je posvojila otroka, pa ni imel nihče. Spre-
membo vrste družine je doživelo 10,2 % vprašanih. Za namen statistične
164
rejniški družini oz. družini, ki je posvojila otroka, pa ni imela nobena uči-
teljica. Spremembo vrste družine je doživelo 8 % vprašanih.
V kvantitativni raziskavi smo v vzorec zajeli 314 osnovnošolskih uči-
teljic iz celotne Slovenije, ki so bile izbrane glede na predmet, ki ga pouču-
jejo, ali delo, ki ga opravljajo, in imajo pogostejše stike s starši ob prevze-
mu otroka iz šole. Vzorec učiteljic je bil sistematičen slučajnostni. Znotraj
šol so bile zajete učiteljice razrednega pouka (54,5 %), podaljšanega bivanja
(13,4 %), slovenščine (9,9 %), tujih jezikov in jezika okolja (15,6 %). Za na-
men statistične obdelave smo zaradi premajhnega numerusa učiteljic po-
sameznih predmetov združili učiteljice domovinske in državljanske kul-
ture in etike, zgodovine, gospodinjstva, likovne umetnosti ter učiteljice
izbirnega predmeta v novo kategorijo, ki smo jo poimenovali »učiteljica
drugih predmetov«, ki predstavlja 14,6 % vzorca. V raziskavi je sodelovalo
93,6 % žensk in 6,4 % moških. Odgovarjalo je 57,6 % učiteljic iz mestnega
okolja in 42,4 % učiteljic iz ruralnega okolja. Največ učiteljic je bilo starih
med 46 in 55 let (33,8 %) ter med 36 in 45 let (33,4 %), sledile so učiteljice,
ki so mlajše od 35 let (23,2 %), in učiteljice, ki so starejše od 56 let (9,6 %).
Za namen statistične obdelave smo zaradi premajhnega numerusa zdru-
žili kategorije visoka šola, fakulteta, akademija, specializacija, magisterij,
doktorat, kar je predstavljalo 74,5 % populacije, 25,5 % učiteljic pa je ime-
lo višjo šolo ali visoko strokovno šolo. Skoraj polovica (47,8 %) zajetih v
vzorec je poučevala v prvi triadi osnovne šole; 40,1 % v drugi triadi; 38,2
% učiteljic pa je poučevalo v tretji triadi. Glede na dolžino delovne dobe
je največ učiteljic poučevalo med 16 in 20 leti (16,9 %) oz. med 26 in 30 leti
(16,2 %); sledijo učiteljice z najdaljšim delovnim stažem, nad 31 let (15,3 %);
nato učiteljice med 21 in 25 leti (14,6 %) ter učiteljice, ki poučujejo od 6 do
10 let (13,7 %). Najmanj učiteljic je poučevalo do 5 let (11,8 %) ter med 11 in
15 let (11,5 %). Vključene učiteljice so bile v večini poročene oz. so živele v
zunajzakonski skupnosti (86,3 %). 8 % je bilo samskih; 3,2 % ločenih; 2,2 %
je bilo vdovcev in 0,3 % drugič poročenih. Za namene statistične obdela-
ve smo oblikovali dve skupini: učiteljice, ki so v večini poročene oz. živi-
jo v zunajzakonski skupnosti, in skupino, ki je vključevala samske, loče-
ne, vdove in drugič poročene. Večina (82,8 %) je v otroštvu živela v jedrni
družini; 15 % v razširjeni družini; 9,9 % pa v enostarševski družini. Le ne-
kaj (2,2 %) vprašanih je v otroštvu živelo v združeni družini, v istospolni
ali zvezdni družini pa je živela le po ena učiteljica. Izkušenj z življenjem v
rejniški družini oz. družini, ki je posvojila otroka, pa ni imel nihče. Spre-
membo vrste družine je doživelo 10,2 % vprašanih. Za namen statistične
164
