Page 171 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 171
vključenost družinske tematike v izobr aževanje učiteljev
mo, da moramo še razmisliti o programih izobraževanja za učiteljice. Kaže
se potreba po poznavanju različnih družin tudi v šolskem prostoru, kar je
poudarilo več avtorjev (Colpin idr., 2004; Crosbie Burnett, 1989; April in
Ryan, 2000; Luk Fong, 2006; Mitchell, 2010; Norris, 2010; Rimalower in
Caren, 2009; Turner Vorbeck, 2005; Zaviršek in Sobočan, idr. 2012). Čeprav
vidimo starše kot partnerje šole in pozdravljamo primere iz prakse, kot jih
v prispevku navaja npr. Mitchell (2010), ocenjujemo, da starši in nevladne
organizacije ne morejo prevzemati nalog, ki bi jih morali izobraževalna po-
litika in šola. Velik del učiteljic ocenjuje, da se tako v času usposabljanja za
poklic kot tudi kasneje v praksi niso dovolj učile v družinah. Kaže, da se je
večina učiteljic pripravljena dodatno izobraževati in pridobivati veščine, da
bi znale v šoli primerno reagirati pri obravnavi družinske tematike. Želijo
si praktičnih napotkov, navodil za reševanje morebitne problematike, ki se
nanaša na družinsko tematiko, ter primernih postopkov pri delu z učenci
in starši iz različnih družin, ter da bi se naučile predstaviti različne družine
na primeren način v šoli. V procesu vseživljenjskega učenja bodo učiteljice
potrebovale kompetence, ki vključujejo tako spoznavno in čustveno-moti-
vacijsko kot vedenjsko raven ter se razvijale tudi na poti osebne rasti. Uči-
teljice za uspešno vzgojno delovanje v šoli, pa tudi za uspešno sodelovanje
s starši potrebuje teoretično in praktično znanje o družini, še posebej naj
bi se bolj osredotočil na družinsko pedagogiko. Že v času študija bi lahko s
pomočjo novih informacij in znanj pregledali svoja prepričanja, po potrebi
ovrgli stereotipe, ki se nanašajo na različne družine, na primer z vprašanji
in razmišljanji, ki smo jih v prispevku navajali (Norris, 2010 ; Turner-Vor-
beca, 2005). Kasneje pa morajo učiteljice osmišljat svojo prakso, jo reflekti-
rati in prevrednotiti svoja pojmovanja. Želimo si kompetentnih učiteljic, ki
bodo sposobne pravilne presoje in hitrega odločanja, primernega odziva-
nja na nove in nepredvidljive situacije. S pomočjo izobraževanja in samore-
fleksije pa lahko učiteljice spreminjajo tudi svoja pojmovanja in načine de-
lovanja, tudi v primeru obravnave družinske tematike. Pridobivanje znanj
o raznovrstnih družinah ter razmišljanje o pristopih pri pouku ter načinu
vključevanja bi se moralo odvijati že v času izobraževanja za poklic.
Literatura
April, Martin in Ryan, Daniel. »Lesbian, Gay, Bisexualand Transgender Pa-
rents in the School Systems.« School Psyhology Review 29, št. 2 (2000):207–
216.
171
mo, da moramo še razmisliti o programih izobraževanja za učiteljice. Kaže
se potreba po poznavanju različnih družin tudi v šolskem prostoru, kar je
poudarilo več avtorjev (Colpin idr., 2004; Crosbie Burnett, 1989; April in
Ryan, 2000; Luk Fong, 2006; Mitchell, 2010; Norris, 2010; Rimalower in
Caren, 2009; Turner Vorbeck, 2005; Zaviršek in Sobočan, idr. 2012). Čeprav
vidimo starše kot partnerje šole in pozdravljamo primere iz prakse, kot jih
v prispevku navaja npr. Mitchell (2010), ocenjujemo, da starši in nevladne
organizacije ne morejo prevzemati nalog, ki bi jih morali izobraževalna po-
litika in šola. Velik del učiteljic ocenjuje, da se tako v času usposabljanja za
poklic kot tudi kasneje v praksi niso dovolj učile v družinah. Kaže, da se je
večina učiteljic pripravljena dodatno izobraževati in pridobivati veščine, da
bi znale v šoli primerno reagirati pri obravnavi družinske tematike. Želijo
si praktičnih napotkov, navodil za reševanje morebitne problematike, ki se
nanaša na družinsko tematiko, ter primernih postopkov pri delu z učenci
in starši iz različnih družin, ter da bi se naučile predstaviti različne družine
na primeren način v šoli. V procesu vseživljenjskega učenja bodo učiteljice
potrebovale kompetence, ki vključujejo tako spoznavno in čustveno-moti-
vacijsko kot vedenjsko raven ter se razvijale tudi na poti osebne rasti. Uči-
teljice za uspešno vzgojno delovanje v šoli, pa tudi za uspešno sodelovanje
s starši potrebuje teoretično in praktično znanje o družini, še posebej naj
bi se bolj osredotočil na družinsko pedagogiko. Že v času študija bi lahko s
pomočjo novih informacij in znanj pregledali svoja prepričanja, po potrebi
ovrgli stereotipe, ki se nanašajo na različne družine, na primer z vprašanji
in razmišljanji, ki smo jih v prispevku navajali (Norris, 2010 ; Turner-Vor-
beca, 2005). Kasneje pa morajo učiteljice osmišljat svojo prakso, jo reflekti-
rati in prevrednotiti svoja pojmovanja. Želimo si kompetentnih učiteljic, ki
bodo sposobne pravilne presoje in hitrega odločanja, primernega odziva-
nja na nove in nepredvidljive situacije. S pomočjo izobraževanja in samore-
fleksije pa lahko učiteljice spreminjajo tudi svoja pojmovanja in načine de-
lovanja, tudi v primeru obravnave družinske tematike. Pridobivanje znanj
o raznovrstnih družinah ter razmišljanje o pristopih pri pouku ter načinu
vključevanja bi se moralo odvijati že v času izobraževanja za poklic.
Literatura
April, Martin in Ryan, Daniel. »Lesbian, Gay, Bisexualand Transgender Pa-
rents in the School Systems.« School Psyhology Review 29, št. 2 (2000):207–
216.
171
