Page 162 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 162
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
sa izobraževanja. Navajamo še nekaj vprašanj, o katerih so razmišljali ude-
leženci izobraževanja Turner-Vorbeck:
»Kako lahko učitelji pomagajo svojim razredom, da postanejo
bolj vključujoči in nudijo sprejemajoče okolje za otroke iz različ-
nih družinskih struktur, prav tako kot vemo, da bi morali biti
občutljivi na razlike po spolu, rasi, na kulturne in jezikovne raz-
like učencev?«; »Bodite pošteni, kateri so vaši osebni predsod-
ki o netradicionalnih (enostarševskih, posvojiteljskih, rejniških,
istospolnih, večrasnih itd.) družinah?«; »Kako mislite, da se na-
vedeni predsodki prenašajo v razredno okolje?«; »Kako lahko kot
učitelj ustvarite bolj pozitivno, sprejemajoče okolje za otroke iz
netradicionalnih družin?« (Turner-Vorbeck, 2005:7)
Menimo, da bi se s podobnimi vprašanji morali srečati tudi naši učite-
lji že v času izobraževanja za poklic. Svoja pojmovanja o družini pa bi mo-
rali prevrednotiti tudi kasneje v praksi in obravnavati spreminjajoče konte-
kste družine ter njihov vpliv na učenje in razvoj otrok. Strinjamo se z Luk
Fong (2006), ki pravi, da je na tej poti učiteljem treba dati smernice, ki se
nanašajo na učence in starše, tako da sami ne bi bili preobremenjeni. Poleg
prevzemanja pozitivnih izkušenj v izobraževanju iz drugih strok, se stri-
njamo z Edwards in Mumford (2005), ki menita, da bi izobraževanje o dru-
žinah poleg učiteljev potrebovali tudi študentje drugih strok: psihologije,
pedagogike, sociologije, religije, prava in zdravstvenega varstva.
V nadaljevanju smo v empiričnem delu raziskali mnenje učiteljic in
učiteljev o pridobljenih znanjih o družini. Zanimala nas je tudi njihova
pripravljenost za dodatno izobraževanje o družinski tematiki.
Metode raziskovanja
Raziskovalna vprašanja in hipoteze
V empiričnem delu raziskave smo proučili mnenje učiteljic o pridobljenih
znanjih o družini. Zanimala nas je tudi njihova pripravljenost za dodatno
izobraževanje o družinski tematiki. Izvedli smo kvalitativno in kvantita-
tivno raziskavo. V kvalitativni raziskavi smo si zastavili naslednje razisko-
valno vprašanje: Kakšne izkušnje imajo osnovnošolske učiteljice z izobra-
ževanjem o družinski tematiki? V kvantitativni raziskavi smo preverili
naslednjo hipotezo: Izkušnje osnovnošolskih učiteljic z izobraževanjem o
družinski tematiki in pripravljenost za usposabljanje o družinski temati-
162
sa izobraževanja. Navajamo še nekaj vprašanj, o katerih so razmišljali ude-
leženci izobraževanja Turner-Vorbeck:
»Kako lahko učitelji pomagajo svojim razredom, da postanejo
bolj vključujoči in nudijo sprejemajoče okolje za otroke iz različ-
nih družinskih struktur, prav tako kot vemo, da bi morali biti
občutljivi na razlike po spolu, rasi, na kulturne in jezikovne raz-
like učencev?«; »Bodite pošteni, kateri so vaši osebni predsod-
ki o netradicionalnih (enostarševskih, posvojiteljskih, rejniških,
istospolnih, večrasnih itd.) družinah?«; »Kako mislite, da se na-
vedeni predsodki prenašajo v razredno okolje?«; »Kako lahko kot
učitelj ustvarite bolj pozitivno, sprejemajoče okolje za otroke iz
netradicionalnih družin?« (Turner-Vorbeck, 2005:7)
Menimo, da bi se s podobnimi vprašanji morali srečati tudi naši učite-
lji že v času izobraževanja za poklic. Svoja pojmovanja o družini pa bi mo-
rali prevrednotiti tudi kasneje v praksi in obravnavati spreminjajoče konte-
kste družine ter njihov vpliv na učenje in razvoj otrok. Strinjamo se z Luk
Fong (2006), ki pravi, da je na tej poti učiteljem treba dati smernice, ki se
nanašajo na učence in starše, tako da sami ne bi bili preobremenjeni. Poleg
prevzemanja pozitivnih izkušenj v izobraževanju iz drugih strok, se stri-
njamo z Edwards in Mumford (2005), ki menita, da bi izobraževanje o dru-
žinah poleg učiteljev potrebovali tudi študentje drugih strok: psihologije,
pedagogike, sociologije, religije, prava in zdravstvenega varstva.
V nadaljevanju smo v empiričnem delu raziskali mnenje učiteljic in
učiteljev o pridobljenih znanjih o družini. Zanimala nas je tudi njihova
pripravljenost za dodatno izobraževanje o družinski tematiki.
Metode raziskovanja
Raziskovalna vprašanja in hipoteze
V empiričnem delu raziskave smo proučili mnenje učiteljic o pridobljenih
znanjih o družini. Zanimala nas je tudi njihova pripravljenost za dodatno
izobraževanje o družinski tematiki. Izvedli smo kvalitativno in kvantita-
tivno raziskavo. V kvalitativni raziskavi smo si zastavili naslednje razisko-
valno vprašanje: Kakšne izkušnje imajo osnovnošolske učiteljice z izobra-
ževanjem o družinski tematiki? V kvantitativni raziskavi smo preverili
naslednjo hipotezo: Izkušnje osnovnošolskih učiteljic z izobraževanjem o
družinski tematiki in pripravljenost za usposabljanje o družinski temati-
162
