Page 159 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 159
Vključenost družinske tematike
v izobraževanje učiteljev
Tanja Pavlič
V družbi opažamo intenzivne spremembe na področju družinskega živ-
ljenja. Prihaja do pluralizacije družin oz. družinskega življenja, soobsto-
ja različnih oblik in načinov družinskega življenja, življenjskih stilov in ži-
vljenjskih potekov glede na odločitev posameznikov (Švab, 2001). Šola je
prostor, ki ga obiskujejo otroci iz raznovrstnih družin. Glede na socialno,
kulturno in etnično različnost učencev, glede na različnost družin, iz ka-
terih učenci izhajajo, ovir, ki jih ti lahko zaradi omenjene različnosti doži-
vljajo, ter potrebe po organiziranju optimalnega in spodbudnega učnega
okolja, se lahko vprašamo, ali so učitelji usposobljeni za nove načine dela v
razredu z uporabo ustreznejših pristopov. Praksa kaže, da številni učitelji v
šolo vstopajo brez temeljitejšega razumevanja ozadij, jezikov, kultur, religij
in drugih značilnosti družin svojih učencev. Brez takih informacij učitelji
težko uspešno komunicirajo z ljudmi, ki jih šola najbolj zadeva. V raziskavi
o strokovni avtonomiji in odgovornosti slovenskih učiteljev (Marentič Po-
žarnik et al., 2005) se je pokazalo, da se čutijo učitelji zelo malo usposoblje-
ni za upoštevanje razvojnih značilnosti in individualnih razlik med učen-
ci. Evans-Schilling (1996, v Cankar et al., 2009) pa ugotavlja, da se učitelji v
času študija naučijo, kako poučevati, večina od njih pa ni dovolj pripravlje-
na na učinkovito delo s starši in družinami svojih učencev. Tudi v raziskavi
1 V teoretičnem uvodu uporabljam pojem učitelj tako za učitelje moškega kot ženske-
ga spola, v empiričnem delu, kjer so v raziskavi prevladovale učiteljice, pa pojem uči-
teljica tako za učitelje moškega kot ženskega spola.
159
v izobraževanje učiteljev
Tanja Pavlič
V družbi opažamo intenzivne spremembe na področju družinskega živ-
ljenja. Prihaja do pluralizacije družin oz. družinskega življenja, soobsto-
ja različnih oblik in načinov družinskega življenja, življenjskih stilov in ži-
vljenjskih potekov glede na odločitev posameznikov (Švab, 2001). Šola je
prostor, ki ga obiskujejo otroci iz raznovrstnih družin. Glede na socialno,
kulturno in etnično različnost učencev, glede na različnost družin, iz ka-
terih učenci izhajajo, ovir, ki jih ti lahko zaradi omenjene različnosti doži-
vljajo, ter potrebe po organiziranju optimalnega in spodbudnega učnega
okolja, se lahko vprašamo, ali so učitelji usposobljeni za nove načine dela v
razredu z uporabo ustreznejših pristopov. Praksa kaže, da številni učitelji v
šolo vstopajo brez temeljitejšega razumevanja ozadij, jezikov, kultur, religij
in drugih značilnosti družin svojih učencev. Brez takih informacij učitelji
težko uspešno komunicirajo z ljudmi, ki jih šola najbolj zadeva. V raziskavi
o strokovni avtonomiji in odgovornosti slovenskih učiteljev (Marentič Po-
žarnik et al., 2005) se je pokazalo, da se čutijo učitelji zelo malo usposoblje-
ni za upoštevanje razvojnih značilnosti in individualnih razlik med učen-
ci. Evans-Schilling (1996, v Cankar et al., 2009) pa ugotavlja, da se učitelji v
času študija naučijo, kako poučevati, večina od njih pa ni dovolj pripravlje-
na na učinkovito delo s starši in družinami svojih učencev. Tudi v raziskavi
1 V teoretičnem uvodu uporabljam pojem učitelj tako za učitelje moškega kot ženske-
ga spola, v empiričnem delu, kjer so v raziskavi prevladovale učiteljice, pa pojem uči-
teljica tako za učitelje moškega kot ženskega spola.
159
