Page 160 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 160
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
o razredništvu v osnovni šoli je Čagran (v Intihar in Kepec, 2002) ugotovi-
la, da imajo učitelji, še zlasti razredniki, največ problemov prav pri nalogah,
ki zadevajo sodelovanje z družino, s starši. Največ težav se kaže pri reševa-
nju socialnih in drugih družinskih problemov, sledi poznavanje družin-
skih razmer in oblike sodelovanja s starši. Rangelov-Jusović (2007) pa nava-
ja, da neustrezna ali pomanjkljiva ozaveščenost, zlasti učiteljev na področju
družinske pedagogike, kakor tudi segment praktičnega usposabljanja za
neposredno delo s starši, izzove odpor in strah pri vzpostavljanju sodelo-
vanja. Poznavanje družine omogoča učitelju, da uspešneje opravlja peda-
goško poslanstvo z učenci v razredu, da uspešneje navezuje stike s starši in
z družinami (Korthagen in Vasalos, 2008; Meijer et al., 2009). Tudi Colpin
idr. (2004), ki je izvedel kvalitativno raziskavo s starši ločenih družin in
družin s posvojenimi otroki, poudarjajo pomen izobraževanja učiteljev za
delo z učenci z različnim družinskim ozadjem. V času, ko izobrazbena po-
litika marsikje ne vključuje znanj o raznovrstnih družinah, Mitchell (2010)
vidi starše kot nekoga, ki lahko pomaga izobraziti učitelje in šolsko osebje
o pomenu spoštljivega sprejemanja jezika in družin s posvojenimi otroki
in otroki v rejništvu, kakor tudi o strategijah za pomoč otrokom, obvlado-
vati neobčutljiva vprašanja in komentarje njihovih vrstnikov. Kaže se tudi
potreba po usposabljanju učiteljev za delo z učenci, ki prihajajo iz istospol-
nih družin, o specifiki življenja v navedenih družinah, na kar nas opozarja
vse več avtorjev (April in Ryan, 2000; Rimalower in Caren 2009; Zaviršek
in Sobočan, et al. 2012). April in Ryan (2000) vidita rešitev širše v treningu
nepristranskosti za šolske delavce, hkrati pa predlagata za učitelje tudi po-
sebno izobraževanje o edinstvenih in zapletenih vprašanjih, s katerimi se
soočajo te družine v zvezi z zakonitim starševstvom in skrbništvom, druž-
beno homofobijo in heteroseksizmom itd., pa tudi o prednostih take dru-
žine, ki jih lahko ponudijo s svojo raznolikostjo in iz svojega družbenega
vidika. Poleg dviga zavesti izobraževanja o družinah s starši, ki pripada-
jo spolnim manjšinam, in vzpostavitvi šolske politike, ki potrjuje razno-
vrstnost, bo šolsko osebje potrebovalo usposabljanje v tem, kako govoriti o
teh vprašanjih z otroki. Tudi študija Casper in Schultz (1999, v Rimalower
in Caren, 2009) je pokazala, da je eden od največjih skrbi homoseksualnih
staršev pridobivanje učiteljev, da postavljajo vprašanja ter da se v družbi
preseže molk o tematiki, ki se nanaša na istospolne družine.
Razumevanje perspektive drugih, neposredne izkušnje z družinami,
ki so drugačne, soočanje z raznovrstnimi družinami že v dodiplomskem
študiju bodočih učiteljev, so po mnenju Norrisa (2010) bistvenega pome-
160
o razredništvu v osnovni šoli je Čagran (v Intihar in Kepec, 2002) ugotovi-
la, da imajo učitelji, še zlasti razredniki, največ problemov prav pri nalogah,
ki zadevajo sodelovanje z družino, s starši. Največ težav se kaže pri reševa-
nju socialnih in drugih družinskih problemov, sledi poznavanje družin-
skih razmer in oblike sodelovanja s starši. Rangelov-Jusović (2007) pa nava-
ja, da neustrezna ali pomanjkljiva ozaveščenost, zlasti učiteljev na področju
družinske pedagogike, kakor tudi segment praktičnega usposabljanja za
neposredno delo s starši, izzove odpor in strah pri vzpostavljanju sodelo-
vanja. Poznavanje družine omogoča učitelju, da uspešneje opravlja peda-
goško poslanstvo z učenci v razredu, da uspešneje navezuje stike s starši in
z družinami (Korthagen in Vasalos, 2008; Meijer et al., 2009). Tudi Colpin
idr. (2004), ki je izvedel kvalitativno raziskavo s starši ločenih družin in
družin s posvojenimi otroki, poudarjajo pomen izobraževanja učiteljev za
delo z učenci z različnim družinskim ozadjem. V času, ko izobrazbena po-
litika marsikje ne vključuje znanj o raznovrstnih družinah, Mitchell (2010)
vidi starše kot nekoga, ki lahko pomaga izobraziti učitelje in šolsko osebje
o pomenu spoštljivega sprejemanja jezika in družin s posvojenimi otroki
in otroki v rejništvu, kakor tudi o strategijah za pomoč otrokom, obvlado-
vati neobčutljiva vprašanja in komentarje njihovih vrstnikov. Kaže se tudi
potreba po usposabljanju učiteljev za delo z učenci, ki prihajajo iz istospol-
nih družin, o specifiki življenja v navedenih družinah, na kar nas opozarja
vse več avtorjev (April in Ryan, 2000; Rimalower in Caren 2009; Zaviršek
in Sobočan, et al. 2012). April in Ryan (2000) vidita rešitev širše v treningu
nepristranskosti za šolske delavce, hkrati pa predlagata za učitelje tudi po-
sebno izobraževanje o edinstvenih in zapletenih vprašanjih, s katerimi se
soočajo te družine v zvezi z zakonitim starševstvom in skrbništvom, druž-
beno homofobijo in heteroseksizmom itd., pa tudi o prednostih take dru-
žine, ki jih lahko ponudijo s svojo raznolikostjo in iz svojega družbenega
vidika. Poleg dviga zavesti izobraževanja o družinah s starši, ki pripada-
jo spolnim manjšinam, in vzpostavitvi šolske politike, ki potrjuje razno-
vrstnost, bo šolsko osebje potrebovalo usposabljanje v tem, kako govoriti o
teh vprašanjih z otroki. Tudi študija Casper in Schultz (1999, v Rimalower
in Caren, 2009) je pokazala, da je eden od največjih skrbi homoseksualnih
staršev pridobivanje učiteljev, da postavljajo vprašanja ter da se v družbi
preseže molk o tematiki, ki se nanaša na istospolne družine.
Razumevanje perspektive drugih, neposredne izkušnje z družinami,
ki so drugačne, soočanje z raznovrstnimi družinami že v dodiplomskem
študiju bodočih učiteljev, so po mnenju Norrisa (2010) bistvenega pome-
160
