Page 161 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 161
vključenost družinske tematike v izobr aževanje učiteljev
na. Zato pri izobraževanju prihodnjih učiteljev uporabljajo različne naloge,
pogovore, poročanja, okrogle mize kot način, da se omogoči študentom, da
slišijo perspektive drugih. Pomen razumevanja perspektive drugih sta že
pred skoraj dvajsetimi leti poudarila Crosbie-Burnett in Skyles (1989), ki sta
govorila o pomenu izobraževanja učiteljev o posvojenih učencih. Navaja-
la sta, da so se učitelji v procesu izobraževanja najprej morali seznaniti z iz-
kušnjami učencev, v drugem delu izobraževanja pa je moralo šolsko osebje
razmisliti o lastnih prepričanjih, odnosu in občutkih do ločitve, vnovične
poroke, o nikoli poročenih starših ter o učinkih življenja v navedenih dru-
žinah na učence.
Ker v Sloveniji ni veliko raziskav o obravnavi družinske tematike v
šoli, bi lahko prevzeli pozitivne izkušjne na izobrazbeni poti študentov iz
sorodnih strok. Tako Kropf in Burnette (2003) podajata pozitivne izkušnje
usposabljanja prihodnjih študentov socialnega dela v ZDA, kjer potekajo
razni projekti, med drugim tudi neposreden stik študentov s starimi starši
kot nadomestnimi starši in učenci, ki živijo s starimi starši. Poleg pridobi-
tve praktičnih izkušenj v nudenju pomoči, medgeneracijskega izobraževa-
nja, pridobitve znanj o staranju znotraj družin in skupnosti, študenti veliko
izvedo o funkcioniranju družine, počutju učencev in starih staršev.
Velik poudarek na preseganju posplošitev in predsodkov pri svojem
delu poudarja tudi Turner-Vorbeck (2005), ki navaja, da se programi izobra-
ževanja prihodnjih učiteljev osredotočajo na tradicionalne teme o raznoli-
kosti, kot so rasa, spol, kultura in jezikovna vprašanja, redko pa vključujejo
tudi družinsko raznolikost. Da bi bolje pripravili učitelje za zadovoljevanje
potreb vse bolj raznolike populacije otrok, ter da bi povečati ozaveščenost
in občutljivost prihodnjih učiteljev glede potreb otrok iz različnih družin-
skih struktur, so pripravili program izobraževanja, ki je vključeval najprej
ozaveščanje in začetno razumevanja družinske raznovrstnosti s pomočjo
zbiranja literature, kratkih pripovedi o ljudeh iz netradicionalnih družin,
ki so opisovali njihove osebne boleče šolske izkušnje, ter pregled ustreznih
spisov na področju družinske raznolikosti, učnega načrta in izobraževal-
ne prakse v razredu. S pomočjo diskusije v skupini in dvojicah so študentje
odkrivali različna mnenja in predsodke glede družinske raznovrstnosti. V
naslednji fazi so študenti poskušali z uporabo ustvarjalnega mišljenja raz-
mišljati o tem, kako uporabiti v razredu dejavnosti, da bi vključile različ-
ne oblike družin. V zadnji fazi izobraževanja so s pomočjo vprašalnikov in
zapisov v reflektivni dnevnik znova razmišljali o pogledu na družinsko ra-
znolikost in o morebitni spremembi odnosa do navedene teme prek proce-
161
na. Zato pri izobraževanju prihodnjih učiteljev uporabljajo različne naloge,
pogovore, poročanja, okrogle mize kot način, da se omogoči študentom, da
slišijo perspektive drugih. Pomen razumevanja perspektive drugih sta že
pred skoraj dvajsetimi leti poudarila Crosbie-Burnett in Skyles (1989), ki sta
govorila o pomenu izobraževanja učiteljev o posvojenih učencih. Navaja-
la sta, da so se učitelji v procesu izobraževanja najprej morali seznaniti z iz-
kušnjami učencev, v drugem delu izobraževanja pa je moralo šolsko osebje
razmisliti o lastnih prepričanjih, odnosu in občutkih do ločitve, vnovične
poroke, o nikoli poročenih starših ter o učinkih življenja v navedenih dru-
žinah na učence.
Ker v Sloveniji ni veliko raziskav o obravnavi družinske tematike v
šoli, bi lahko prevzeli pozitivne izkušjne na izobrazbeni poti študentov iz
sorodnih strok. Tako Kropf in Burnette (2003) podajata pozitivne izkušnje
usposabljanja prihodnjih študentov socialnega dela v ZDA, kjer potekajo
razni projekti, med drugim tudi neposreden stik študentov s starimi starši
kot nadomestnimi starši in učenci, ki živijo s starimi starši. Poleg pridobi-
tve praktičnih izkušenj v nudenju pomoči, medgeneracijskega izobraževa-
nja, pridobitve znanj o staranju znotraj družin in skupnosti, študenti veliko
izvedo o funkcioniranju družine, počutju učencev in starih staršev.
Velik poudarek na preseganju posplošitev in predsodkov pri svojem
delu poudarja tudi Turner-Vorbeck (2005), ki navaja, da se programi izobra-
ževanja prihodnjih učiteljev osredotočajo na tradicionalne teme o raznoli-
kosti, kot so rasa, spol, kultura in jezikovna vprašanja, redko pa vključujejo
tudi družinsko raznolikost. Da bi bolje pripravili učitelje za zadovoljevanje
potreb vse bolj raznolike populacije otrok, ter da bi povečati ozaveščenost
in občutljivost prihodnjih učiteljev glede potreb otrok iz različnih družin-
skih struktur, so pripravili program izobraževanja, ki je vključeval najprej
ozaveščanje in začetno razumevanja družinske raznovrstnosti s pomočjo
zbiranja literature, kratkih pripovedi o ljudeh iz netradicionalnih družin,
ki so opisovali njihove osebne boleče šolske izkušnje, ter pregled ustreznih
spisov na področju družinske raznolikosti, učnega načrta in izobraževal-
ne prakse v razredu. S pomočjo diskusije v skupini in dvojicah so študentje
odkrivali različna mnenja in predsodke glede družinske raznovrstnosti. V
naslednji fazi so študenti poskušali z uporabo ustvarjalnega mišljenja raz-
mišljati o tem, kako uporabiti v razredu dejavnosti, da bi vključile različ-
ne oblike družin. V zadnji fazi izobraževanja so s pomočjo vprašalnikov in
zapisov v reflektivni dnevnik znova razmišljali o pogledu na družinsko ra-
znolikost in o morebitni spremembi odnosa do navedene teme prek proce-
161
