Page 149 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 149
oblikovanje prostorskih pr edstav pr i učencih ...
in tudi končnem testu (0,820) večja od 0,7, zato lahko zaključimo, da sta oba
testa znanja dovolj zanesljiva (Ferligoj, Leskošek in Kogovšek, 1995, v Cen-
cič, 2009). Objektivnost smo si zagotovili z vidika vrednotenja rezultatov,
saj smo se zgledovali po navodilih za vrednotenje nacionalnega preverja-
nja znanja (NPZ).
Podatke smo analizirali s pomočjo računalniškega programa za obde-
lavo podatkov SPSS. Za ugotavljanje razlik v znanju geometrije med učen-
ci ES in KS na začetku eksperimenta smo uporabili t-preizkus. V končnem
stanju smo razlike v reševanju zahtevnejših geometrijskih med učenci ES
in KS analizirali s t-preizkusom, saj sta bili skupini na začetnem testu v teh
ravneh znanja izenačeni. Ker sta bili ES in KS v začetnem stanju neizenače-
ni v poznavanju osnovnih geometrijskih pojmov in dejstev in ker smo že-
leli karseda objektivno analizo rezultatov, smo v obdelavo podatkov vklju-
čili analizo kovariance.
Rezultati in interpretacija
Analiza razlik v znanju geometrije med učenci ES in KS
v začetnem stanju
V začetnem stanju smo preverili, kako dobro učenci poznajo osnovne geo-
metrijske pojme in dejstva ter preverili njihovo zmožnost za reševanje ge-
ometrijskih problemov. Glede na to smo analizirali razlike med učenci ES
in KS.
V nadaljevanju je prikazana analizo razlik v poznavanju osnovnih ge-
ometrijskih pojmov in dejstev med ES in KS pred vpeljavo eksperimental-
nega faktorja v ES. V ta namen smo primerjali osnovne statistične parame-
tre začetnega testa (Tabela 15).
Tabela 15: Osnovni statistični parametri začetnega testa v poznavanju osnovnih
geometrijskih pojmov
Dosežki učencev v poznavanju osnovnih geometrijskih pojmov in dejstev
Skupina N Aritmetična Dosežek Standardni Standardna napaka Min Max
sredina v% odklon aritmetične sredine 8
ES 62 5,05 63,1 % 1,654 0,21 2
KS 51 6,18 77,3 % 1,322 0,185 38
149
in tudi končnem testu (0,820) večja od 0,7, zato lahko zaključimo, da sta oba
testa znanja dovolj zanesljiva (Ferligoj, Leskošek in Kogovšek, 1995, v Cen-
cič, 2009). Objektivnost smo si zagotovili z vidika vrednotenja rezultatov,
saj smo se zgledovali po navodilih za vrednotenje nacionalnega preverja-
nja znanja (NPZ).
Podatke smo analizirali s pomočjo računalniškega programa za obde-
lavo podatkov SPSS. Za ugotavljanje razlik v znanju geometrije med učen-
ci ES in KS na začetku eksperimenta smo uporabili t-preizkus. V končnem
stanju smo razlike v reševanju zahtevnejših geometrijskih med učenci ES
in KS analizirali s t-preizkusom, saj sta bili skupini na začetnem testu v teh
ravneh znanja izenačeni. Ker sta bili ES in KS v začetnem stanju neizenače-
ni v poznavanju osnovnih geometrijskih pojmov in dejstev in ker smo že-
leli karseda objektivno analizo rezultatov, smo v obdelavo podatkov vklju-
čili analizo kovariance.
Rezultati in interpretacija
Analiza razlik v znanju geometrije med učenci ES in KS
v začetnem stanju
V začetnem stanju smo preverili, kako dobro učenci poznajo osnovne geo-
metrijske pojme in dejstva ter preverili njihovo zmožnost za reševanje ge-
ometrijskih problemov. Glede na to smo analizirali razlike med učenci ES
in KS.
V nadaljevanju je prikazana analizo razlik v poznavanju osnovnih ge-
ometrijskih pojmov in dejstev med ES in KS pred vpeljavo eksperimental-
nega faktorja v ES. V ta namen smo primerjali osnovne statistične parame-
tre začetnega testa (Tabela 15).
Tabela 15: Osnovni statistični parametri začetnega testa v poznavanju osnovnih
geometrijskih pojmov
Dosežki učencev v poznavanju osnovnih geometrijskih pojmov in dejstev
Skupina N Aritmetična Dosežek Standardni Standardna napaka Min Max
sredina v% odklon aritmetične sredine 8
ES 62 5,05 63,1 % 1,654 0,21 2
KS 51 6,18 77,3 % 1,322 0,185 38
149
