Page 154 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 154
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
membno bolj uspešna v reševanju zahtevnejših geometrijskih problemov
kot KS. Tako lahko potrdimo drugo hipotezo.
Obstajajo pomembne razlike v reševanju geometrijskih problemov med
KS in ES v prid slednje.
Po svetovnih merilih (Izhodišča raziskave TIMSS 2011; PISA 2012) že-
limo in od učencev zahtevamo problemsko znanje oz. znanje o uporabi ob-
stoječega znanja v novih situacijah. Tako smo izgradili problemski pouk,
kjer so učenci ES novo znanje pridobili z lastno miselno aktivnostjo in po
lastnih sposobnostih. Učenci KS so prav tako reševali geometrijske proble-
me, pri katerih so uporabili znane postopke in jih rešili po »receptu«.
Predvidevali in pokazali smo, da se s problemsko zastavljenim pou-
kom, pri katerem učenci aktivno in samostojno rešujejo geometrijske nalo-
ge in si jih vizualizirajo na geoplošči, dosežejo boljši rezultati tudi v reševa-
nju zahtevnejših geometrijskih problemov.
Če torej želimo s poučevanjem in učenjem geometrije učencu pomaga-
ti pri oblikovanju vizualnih predstav in mu hkrati prikazati geometrijo kot
koristno orodje v njegovem življenju, mu moramo priskrbeti taka didak-
tična sredstva, s katerimi bo sam poiskal poti reševanja problemov, in taka
sredstva, ki pri tem vplivajo pozitivno na učenčevo motivacijo.
Sklep
Pouk geometrije na začetku šolanja v slovenski osnovni šoli temelji na opa-
zovanju in manipuliranju konkretnih predmetov in materialov. Učenci se
najprej srečajo s tridimenzionalnimi objekti in postopoma prehajajo na
manjše dimenzije, kar omogoča, da učenci prehajajo iz konkretnega v ne-
koliko bolj abstraktno mišljenje na sistematičen način. Opazovanje, tipanje
in oblikovanje predmetov omogočajo učencem, da si vizualizirajo geome-
trijske elemente, s čimer razvijajo zmožnosti prostorskih predstav. Vendar
Učni načrt za matematiko (2011) v višjih razredih namenja zelo malo pozor-
nosti vsebinam, ki omogočajo razvijanje sposobnosti vizualizacije in pro-
storskih predstav. Naši učenci v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju
predvsem načrtujejo nekatere geometrijske like z geometrijskim orodjem
in računajo obsege, ploščine, površine ter prostornine določenih geome-
trijskih oblik.
Predvidevali in pokazali smo, da učenci s problemsko zastavljenim
poukom, pri katerem aktivno in samostojno rešujejo geometrijske nalo-
ge ter si jih vizualizirajo na geoplošči, dosežejo boljše rezultate tako pri po-
154
membno bolj uspešna v reševanju zahtevnejših geometrijskih problemov
kot KS. Tako lahko potrdimo drugo hipotezo.
Obstajajo pomembne razlike v reševanju geometrijskih problemov med
KS in ES v prid slednje.
Po svetovnih merilih (Izhodišča raziskave TIMSS 2011; PISA 2012) že-
limo in od učencev zahtevamo problemsko znanje oz. znanje o uporabi ob-
stoječega znanja v novih situacijah. Tako smo izgradili problemski pouk,
kjer so učenci ES novo znanje pridobili z lastno miselno aktivnostjo in po
lastnih sposobnostih. Učenci KS so prav tako reševali geometrijske proble-
me, pri katerih so uporabili znane postopke in jih rešili po »receptu«.
Predvidevali in pokazali smo, da se s problemsko zastavljenim pou-
kom, pri katerem učenci aktivno in samostojno rešujejo geometrijske nalo-
ge in si jih vizualizirajo na geoplošči, dosežejo boljši rezultati tudi v reševa-
nju zahtevnejših geometrijskih problemov.
Če torej želimo s poučevanjem in učenjem geometrije učencu pomaga-
ti pri oblikovanju vizualnih predstav in mu hkrati prikazati geometrijo kot
koristno orodje v njegovem življenju, mu moramo priskrbeti taka didak-
tična sredstva, s katerimi bo sam poiskal poti reševanja problemov, in taka
sredstva, ki pri tem vplivajo pozitivno na učenčevo motivacijo.
Sklep
Pouk geometrije na začetku šolanja v slovenski osnovni šoli temelji na opa-
zovanju in manipuliranju konkretnih predmetov in materialov. Učenci se
najprej srečajo s tridimenzionalnimi objekti in postopoma prehajajo na
manjše dimenzije, kar omogoča, da učenci prehajajo iz konkretnega v ne-
koliko bolj abstraktno mišljenje na sistematičen način. Opazovanje, tipanje
in oblikovanje predmetov omogočajo učencem, da si vizualizirajo geome-
trijske elemente, s čimer razvijajo zmožnosti prostorskih predstav. Vendar
Učni načrt za matematiko (2011) v višjih razredih namenja zelo malo pozor-
nosti vsebinam, ki omogočajo razvijanje sposobnosti vizualizacije in pro-
storskih predstav. Naši učenci v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju
predvsem načrtujejo nekatere geometrijske like z geometrijskim orodjem
in računajo obsege, ploščine, površine ter prostornine določenih geome-
trijskih oblik.
Predvidevali in pokazali smo, da učenci s problemsko zastavljenim
poukom, pri katerem aktivno in samostojno rešujejo geometrijske nalo-
ge ter si jih vizualizirajo na geoplošči, dosežejo boljše rezultate tako pri po-
154
