Page 146 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 146
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju je geometrija že zelo ab-
straktna. Učenci spoznajo veliko novih in za njih še neznanih geometrij-
skih pojmov. Obravnavane pojme naj bi učenci usvajali ob raznovrstnih
modelih, vendar je v praksi opaziti, da učitelji pogosto uporabljajo le skice,
ki pa nimajo takega učinka na razumevanje geometrijskih konceptov kot
konkretni didaktični pripomočki (Clements in Battista, 1992). Učenci so
deležni pouka geometrije, s katerimi imajo le malo možnosti razvijati ge-
ometrijske predstave, pouk geometrije pa bi moral temeljiti na opazovanju
in razvijanju prostorskih predstav ter geometrijskega mišljenja1 (Japelj Pa-
vešič et al., 2012), saj je zmožnost prostorskih predstav pomemben dejavnik
pri učenju geometrijskih konceptov in pridobivanju geometrijskih spret-
nosti (Nickson, 2004).
Problem
Ob primerjanju Učnih načrtov iz leta 1998 in 2011, opažamo zmanjšanje šte-
vila ur pri geometriji in merjenju za vsa tri vzgojno-izobraževalna obdob-
ja. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju se je pri geometriji in merje-
nju zmanjšalo število ur iz 65 na 58 ur, v drugem vzgojno-izobraževalnem
obdobju iz 114 na 102 uri, v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa iz
132 na 131 ur, medtem pa so cilji ostali enaki, kar pomeni, da imajo učitelji
na razpolago manj ur za obravnavanje vsebin iz geometrije. Nekaj teh ur so
snovalci učnega načrta namenili novemu sklopu (tj. Matematični problemi
in problemi z življenjskimi situacijami), ki povezuje znanje vseh vsebinskih
sklopov. Sklop o matematičnih problemih
»…razumemo kot sklop, ki povezuje različne vsebine in znanja. Ci-
lji tega sklopa omogočajo razvoj različnih kompetenc, saj jih uresničuje-
mo v vseh vsebinskih sklopih, zato večine ciljev tega sklopa ne uresničuje-
mo v posebej izbranih urah, ampak sočasno z razvijanjem drugih znanj.«
(Učni načrt za matematiko, 2011: 62). Vedno pa je problem naloga, v kate-
ri učenci ne poznajo vnaprej poti do rešitve in jo morajo samostojno načr-
tovati.« (ibid.: 20). »Učenci naj utemeljijo postopke dela, analizirajo rešitev,
se ustno in pisno izražajo, narišejo skico, pripravijo model (papir, vrvice
idr.).« (ibid.: 41). »Učence spodbujamo, da uporabljajo in razvijajo različne
strategije pri reševanju problemov.« (ibid.: 20).
Učiteljeva vloga, da matematične vsebine zastavlja problemsko, je ne-
izbežna. To velja predvsem za geometrijo, ki je nastala ravno zaradi svoje
1 Geometrijsko mišljenje se nanaša na vzpostavitev ustreznih povezav med definicija-
mi geometrijskih konceptov in njihovo reprezentacijo.
146
V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju je geometrija že zelo ab-
straktna. Učenci spoznajo veliko novih in za njih še neznanih geometrij-
skih pojmov. Obravnavane pojme naj bi učenci usvajali ob raznovrstnih
modelih, vendar je v praksi opaziti, da učitelji pogosto uporabljajo le skice,
ki pa nimajo takega učinka na razumevanje geometrijskih konceptov kot
konkretni didaktični pripomočki (Clements in Battista, 1992). Učenci so
deležni pouka geometrije, s katerimi imajo le malo možnosti razvijati ge-
ometrijske predstave, pouk geometrije pa bi moral temeljiti na opazovanju
in razvijanju prostorskih predstav ter geometrijskega mišljenja1 (Japelj Pa-
vešič et al., 2012), saj je zmožnost prostorskih predstav pomemben dejavnik
pri učenju geometrijskih konceptov in pridobivanju geometrijskih spret-
nosti (Nickson, 2004).
Problem
Ob primerjanju Učnih načrtov iz leta 1998 in 2011, opažamo zmanjšanje šte-
vila ur pri geometriji in merjenju za vsa tri vzgojno-izobraževalna obdob-
ja. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju se je pri geometriji in merje-
nju zmanjšalo število ur iz 65 na 58 ur, v drugem vzgojno-izobraževalnem
obdobju iz 114 na 102 uri, v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa iz
132 na 131 ur, medtem pa so cilji ostali enaki, kar pomeni, da imajo učitelji
na razpolago manj ur za obravnavanje vsebin iz geometrije. Nekaj teh ur so
snovalci učnega načrta namenili novemu sklopu (tj. Matematični problemi
in problemi z življenjskimi situacijami), ki povezuje znanje vseh vsebinskih
sklopov. Sklop o matematičnih problemih
»…razumemo kot sklop, ki povezuje različne vsebine in znanja. Ci-
lji tega sklopa omogočajo razvoj različnih kompetenc, saj jih uresničuje-
mo v vseh vsebinskih sklopih, zato večine ciljev tega sklopa ne uresničuje-
mo v posebej izbranih urah, ampak sočasno z razvijanjem drugih znanj.«
(Učni načrt za matematiko, 2011: 62). Vedno pa je problem naloga, v kate-
ri učenci ne poznajo vnaprej poti do rešitve in jo morajo samostojno načr-
tovati.« (ibid.: 20). »Učenci naj utemeljijo postopke dela, analizirajo rešitev,
se ustno in pisno izražajo, narišejo skico, pripravijo model (papir, vrvice
idr.).« (ibid.: 41). »Učence spodbujamo, da uporabljajo in razvijajo različne
strategije pri reševanju problemov.« (ibid.: 20).
Učiteljeva vloga, da matematične vsebine zastavlja problemsko, je ne-
izbežna. To velja predvsem za geometrijo, ki je nastala ravno zaradi svoje
1 Geometrijsko mišljenje se nanaša na vzpostavitev ustreznih povezav med definicija-
mi geometrijskih konceptov in njihovo reprezentacijo.
146
