Page 147 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 147
oblikovanje prostorskih pr edstav pr i učencih ...
praktične uporabe v vsakdanjih problemih. Zato smo v naši raziskavi izgra-
dili tak model pouka, pri katerem je učenec prevzel aktivno vlogo razisko-
valca nekaterih geometrijskih pojmov. Učenec je lastnosti in odnose med
geometrijskimi elementi opazoval na modelih, ki jih je oblikoval na geoplo-
šči. Na tak način si je vizualiziral nekatere geometrijske pojme, kar mu je
omogočalo reševanje geometrijskih problemov. S tem smo želeli ugotoviti,
ali učenci, deležni našega modela, usvojijo geometrijske pojme temeljiteje,
pristopajo h geometriji problemsko in uspešneje rešujejo geometrijske pro-
bleme kot učenci, deležni klasičnega transmisijskega pouka. Postavili smo
si dve hipotezi:
H1: ES bo uspešnejša kot KS v poznavanju osnovnih geometrijskih poj-
mov in dejstev.
H2: Obstajajo pomembne razlike v reševanju geometrijskih problemov
med KS in ES v prid slednje.
Metodologija
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno eksperimentalno me-
todo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Načrtovali smo enofaktor-
ski model eksperimenta s šolskimi oddelki kot primerjalnimi skupinami
z dvema modalitetama. Za primerjalne skupine smo vzeli obstoječe od-
delke 7. razreda na različnih osnovnih šolah. Pred eksperimentom ni bila
opravljena izenačitev oddelkov do slučajnostnih razlik.
Skupino učencev, v katero smo uvedli eksperimentalni faktor, smo po-
imenovali eksperimentalna skupina (ES), skupino učencev, ki ni bila de-
ležna eksperimentalnega faktorja, pa kontrolna skupina (KS). V raziskavi
je sodelovalo 113 učencev 7. razreda štirih slovenskih osnovnih šol. V ES
je bilo vključenih 62 učencev iz dveh osnovnih šol oz. treh oddelkov. Med
učenci ES je bilo število deklic in dečkov enako, torej 31 deklic in 31 dečkov.
V KS je bilo vključenih 51 učencev iz dveh osnovnih šol oz. dveh oddelkov.
Med učenci kontrolne skupine je bilo 28 dečkov in 23 deklic.
Sodelovalo je 5 učiteljev matematike, ki so bili v povprečju stari 38,2
leta, starost učiteljev pa je bila med 27 in 53 let. Učitelji, ki so poučevali
učence KS, so bili v povprečju stari 35,7 let, učitelji, ki so poučevali učence
ES, pa 38,5 let. Povprečna delovna doba vseh učiteljev v šolstvu je bila 12,8
let: v ES je povprečna delovna doba znašala 12 let, v KS pa 14 let.
Pouk geometrije je v KS potekal po transmisijskem modelu. Učitelji so
vsebino najprej frontalno pojasnili, nato pa pred učenci rešili nekaj prime-
147
praktične uporabe v vsakdanjih problemih. Zato smo v naši raziskavi izgra-
dili tak model pouka, pri katerem je učenec prevzel aktivno vlogo razisko-
valca nekaterih geometrijskih pojmov. Učenec je lastnosti in odnose med
geometrijskimi elementi opazoval na modelih, ki jih je oblikoval na geoplo-
šči. Na tak način si je vizualiziral nekatere geometrijske pojme, kar mu je
omogočalo reševanje geometrijskih problemov. S tem smo želeli ugotoviti,
ali učenci, deležni našega modela, usvojijo geometrijske pojme temeljiteje,
pristopajo h geometriji problemsko in uspešneje rešujejo geometrijske pro-
bleme kot učenci, deležni klasičnega transmisijskega pouka. Postavili smo
si dve hipotezi:
H1: ES bo uspešnejša kot KS v poznavanju osnovnih geometrijskih poj-
mov in dejstev.
H2: Obstajajo pomembne razlike v reševanju geometrijskih problemov
med KS in ES v prid slednje.
Metodologija
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno eksperimentalno me-
todo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Načrtovali smo enofaktor-
ski model eksperimenta s šolskimi oddelki kot primerjalnimi skupinami
z dvema modalitetama. Za primerjalne skupine smo vzeli obstoječe od-
delke 7. razreda na različnih osnovnih šolah. Pred eksperimentom ni bila
opravljena izenačitev oddelkov do slučajnostnih razlik.
Skupino učencev, v katero smo uvedli eksperimentalni faktor, smo po-
imenovali eksperimentalna skupina (ES), skupino učencev, ki ni bila de-
ležna eksperimentalnega faktorja, pa kontrolna skupina (KS). V raziskavi
je sodelovalo 113 učencev 7. razreda štirih slovenskih osnovnih šol. V ES
je bilo vključenih 62 učencev iz dveh osnovnih šol oz. treh oddelkov. Med
učenci ES je bilo število deklic in dečkov enako, torej 31 deklic in 31 dečkov.
V KS je bilo vključenih 51 učencev iz dveh osnovnih šol oz. dveh oddelkov.
Med učenci kontrolne skupine je bilo 28 dečkov in 23 deklic.
Sodelovalo je 5 učiteljev matematike, ki so bili v povprečju stari 38,2
leta, starost učiteljev pa je bila med 27 in 53 let. Učitelji, ki so poučevali
učence KS, so bili v povprečju stari 35,7 let, učitelji, ki so poučevali učence
ES, pa 38,5 let. Povprečna delovna doba vseh učiteljev v šolstvu je bila 12,8
let: v ES je povprečna delovna doba znašala 12 let, v KS pa 14 let.
Pouk geometrije je v KS potekal po transmisijskem modelu. Učitelji so
vsebino najprej frontalno pojasnili, nato pa pred učenci rešili nekaj prime-
147
