Page 144 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 144
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
pomočkov. Ob neustreznem učenju in poučevanju geometrije lahko pri-
de do napačnih predstav, kar vodi do nerazumevanja in slabših rezultatov
pri preverjanju znanja geometrije. Učitelji seveda tega ne bi smeli spregle-
dati. Zaznati bi morali učenčeve nepopolne ali napačne predstave ter prip-
raviti učno situacijo, ki bo učencu omogočila, da napako popravi sam (Ho-
dnik Čadež, 2004).
Teoretična izhodišča
Prostorska predstavljivost je zmožnost miselne vizualizacije predmetov,
transformacij in prostorskih odnosov. Rudolf Arnheim, psiholog umetno-
sti, vidnim in prostorskim predstavam pripisuje vlogo osnovnega vira miš-
ljenja in zmanjšuje vlogo jezika, ker meni, da nismo zmožni jasno misliti o
nekem procesu ali pojmu, če nam ne uspe ustvariti njegove predstave (Gar-
dner, 1995).
Zmožnost prostorskih predstav je nujna za razumevanje geometri-
je (Lean in Clements, 1981; Johnson in Meade, 1987; Ben-Chaim, Lappan
in Houang, 1988; Nickson, 2004). Na zmožnost prostorske predstavljivosti
vplivajo predvsem izkušnje, ki jih imamo z oblikami in prostorskimi od-
nosi. Prve izkušnje pridobimo kmalu po rojstvu z opazovanjem in mani-
puliranjem konkretnih predmetov v prostoru (Dickson, Brown in Gibson,
1984). Sposobnost, da z znanimi podobami operiramo v mislih in ustvari-
mo notranje mentalne podobe, imenujemo mentalna vizualizacija, ki ima
osrednje mesto pri oblikovanju prostorskih predstav. Raziskave so pokaza-
le, da učni pristop, kjer je večja pozornost na razvijanju prostorskih, vizu-
alnih in kinestetičnih zmožnosti učencev, pripomore k povezovanju med
različnimi reprezentacijami osnovnih konceptov (Bryant, 2009; Sinclair et
al., 2011). Pri tem je uporaba manipulativnih pripomočkov skorajda nujna.
Bishop (1980) je ugotovil, da so učenci, ki so pri učenju uporabili različne
pripomočke, v primerjavi z učenci, ki jim je teh pripomočkov primanjko-
valo, bolje opravili test prostorskih zmožnosti.
Prostorske predstave izkoriščamo pri vseh matematičnih vsebinah in
ne le pri geometriji (Lean in Clements, 1981; Clements in Battista, 1992), saj
večina matematičnih konceptov zahteva vizualno predstavo, ki je osnova
za usvajanje zahtevnejših, abstraktnejših pojmov (Fennema in Sherman,
1977; Guay in McDaniel, 1977; Clements in Battista, 1992).
Zmožnost prostorskih predstavljivosti je ena izmed matematičnih
kompetenc oz. je sposobnost uporabe matematičnega načina razmišljanja
za reševanje različnih matematičnih problemov in problemov iz vsakdanje-
144
pomočkov. Ob neustreznem učenju in poučevanju geometrije lahko pri-
de do napačnih predstav, kar vodi do nerazumevanja in slabših rezultatov
pri preverjanju znanja geometrije. Učitelji seveda tega ne bi smeli spregle-
dati. Zaznati bi morali učenčeve nepopolne ali napačne predstave ter prip-
raviti učno situacijo, ki bo učencu omogočila, da napako popravi sam (Ho-
dnik Čadež, 2004).
Teoretična izhodišča
Prostorska predstavljivost je zmožnost miselne vizualizacije predmetov,
transformacij in prostorskih odnosov. Rudolf Arnheim, psiholog umetno-
sti, vidnim in prostorskim predstavam pripisuje vlogo osnovnega vira miš-
ljenja in zmanjšuje vlogo jezika, ker meni, da nismo zmožni jasno misliti o
nekem procesu ali pojmu, če nam ne uspe ustvariti njegove predstave (Gar-
dner, 1995).
Zmožnost prostorskih predstav je nujna za razumevanje geometri-
je (Lean in Clements, 1981; Johnson in Meade, 1987; Ben-Chaim, Lappan
in Houang, 1988; Nickson, 2004). Na zmožnost prostorske predstavljivosti
vplivajo predvsem izkušnje, ki jih imamo z oblikami in prostorskimi od-
nosi. Prve izkušnje pridobimo kmalu po rojstvu z opazovanjem in mani-
puliranjem konkretnih predmetov v prostoru (Dickson, Brown in Gibson,
1984). Sposobnost, da z znanimi podobami operiramo v mislih in ustvari-
mo notranje mentalne podobe, imenujemo mentalna vizualizacija, ki ima
osrednje mesto pri oblikovanju prostorskih predstav. Raziskave so pokaza-
le, da učni pristop, kjer je večja pozornost na razvijanju prostorskih, vizu-
alnih in kinestetičnih zmožnosti učencev, pripomore k povezovanju med
različnimi reprezentacijami osnovnih konceptov (Bryant, 2009; Sinclair et
al., 2011). Pri tem je uporaba manipulativnih pripomočkov skorajda nujna.
Bishop (1980) je ugotovil, da so učenci, ki so pri učenju uporabili različne
pripomočke, v primerjavi z učenci, ki jim je teh pripomočkov primanjko-
valo, bolje opravili test prostorskih zmožnosti.
Prostorske predstave izkoriščamo pri vseh matematičnih vsebinah in
ne le pri geometriji (Lean in Clements, 1981; Clements in Battista, 1992), saj
večina matematičnih konceptov zahteva vizualno predstavo, ki je osnova
za usvajanje zahtevnejših, abstraktnejših pojmov (Fennema in Sherman,
1977; Guay in McDaniel, 1977; Clements in Battista, 1992).
Zmožnost prostorskih predstavljivosti je ena izmed matematičnih
kompetenc oz. je sposobnost uporabe matematičnega načina razmišljanja
za reševanje različnih matematičnih problemov in problemov iz vsakdanje-
144
