Page 153 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 153
oblikovanje prostorskih pr edstav pr i učencih ...
prilagojeno povprečje ES znaša 5,95 točke, prilagojeno povprečje KS pa 3,87
točke, kar potrjuje našo prvo hipotezo.
ES bo uspešnejša kot KS v poznavanju osnovnih geometrijskih pojmov
in dejstev.
Učenci ES so pojme in dejstva odkrivali in raziskovali sami s pomoč-
jo geoplošče. Tak pouk geometrije je zahteval več časa za usvajanje geome-
trijskih konceptov, zato so učenci ES rešili manj nalog kot učenci KS. Kljub
temu se je izkazalo, da so učenci ES temeljiteje usvojiti osnovne pojme in
dejstva kot učenci KS, saj so dosegli pomembno boljše rezultate kot njiho-
vi vrstniki iz KS. Učni pristop, ki so ga bili deležni učenci ES, torej omogo-
ča uspešno usvajanje geometrijskih pojmov in dejstev.
Prav tako smo analizirali razlike med ES in KS v problemskem znanju
pri geometriji v končnem stanju. V ta namen smo primerjali osnovne stati-
stične parametre končnega testa v sposobnosti reševanja zahtevnejših geo-
metrijskih problemov (Tabela 20).
Tabela 20: Osnovni statistični parametri končnega testa v reševanju zahtevnejših
geometrijskih problemov
Dosežki učencev v poznavanju osnovnih geometrijskih pojmov in dejstev
Skupina N Aritmetična Dosežek Standardni Standardna napaka Min Max
sredina v% odklon aritmetične sredine 7
ES 62 2,61 37,3 % 2,198 0,279 0
KS 51 1,33 19,0 % 1,519 0,213 07
V prvem testiranju (v začetnem testu) se je pokazala majhna razlika v
dosežkih učencev ES in KS v reševanju zahtevnejših geometrijskih proble-
mov, in sicer v prid KS. Ta razlika ni bila statistično pomembna. V končnem
stanju so odstopanja med ES in KS občutno večja. Učenci ES so v končnem
testu boljše reševali zahtevnejše geometrijske probleme kot učenci KS, saj
so učenci ES v povprečju dosegli 2,61 točke, učenci KS pa 1,33 točke.
Glede na to, da sta bili ES in KS v začetnem stanju izenačeni v spo-
sobnosti reševanja zahtevnejših geometrijskih problemov, smo razlike med
dosežki skupin v končnem testu analizirali s t-preizkusom, ki je poka-
zal, da so razlike med ES in KS statistično pomembne (t(107,981) = 3,646,
p = 0,000).
Na podlagi izračunane aritmetične sredine, t-koeficienta in ravni sta-
tistične pomembnosti lahko sklenemo, da je bila v končnem stanju ES po-
153
prilagojeno povprečje ES znaša 5,95 točke, prilagojeno povprečje KS pa 3,87
točke, kar potrjuje našo prvo hipotezo.
ES bo uspešnejša kot KS v poznavanju osnovnih geometrijskih pojmov
in dejstev.
Učenci ES so pojme in dejstva odkrivali in raziskovali sami s pomoč-
jo geoplošče. Tak pouk geometrije je zahteval več časa za usvajanje geome-
trijskih konceptov, zato so učenci ES rešili manj nalog kot učenci KS. Kljub
temu se je izkazalo, da so učenci ES temeljiteje usvojiti osnovne pojme in
dejstva kot učenci KS, saj so dosegli pomembno boljše rezultate kot njiho-
vi vrstniki iz KS. Učni pristop, ki so ga bili deležni učenci ES, torej omogo-
ča uspešno usvajanje geometrijskih pojmov in dejstev.
Prav tako smo analizirali razlike med ES in KS v problemskem znanju
pri geometriji v končnem stanju. V ta namen smo primerjali osnovne stati-
stične parametre končnega testa v sposobnosti reševanja zahtevnejših geo-
metrijskih problemov (Tabela 20).
Tabela 20: Osnovni statistični parametri končnega testa v reševanju zahtevnejših
geometrijskih problemov
Dosežki učencev v poznavanju osnovnih geometrijskih pojmov in dejstev
Skupina N Aritmetična Dosežek Standardni Standardna napaka Min Max
sredina v% odklon aritmetične sredine 7
ES 62 2,61 37,3 % 2,198 0,279 0
KS 51 1,33 19,0 % 1,519 0,213 07
V prvem testiranju (v začetnem testu) se je pokazala majhna razlika v
dosežkih učencev ES in KS v reševanju zahtevnejših geometrijskih proble-
mov, in sicer v prid KS. Ta razlika ni bila statistično pomembna. V končnem
stanju so odstopanja med ES in KS občutno večja. Učenci ES so v končnem
testu boljše reševali zahtevnejše geometrijske probleme kot učenci KS, saj
so učenci ES v povprečju dosegli 2,61 točke, učenci KS pa 1,33 točke.
Glede na to, da sta bili ES in KS v začetnem stanju izenačeni v spo-
sobnosti reševanja zahtevnejših geometrijskih problemov, smo razlike med
dosežki skupin v končnem testu analizirali s t-preizkusom, ki je poka-
zal, da so razlike med ES in KS statistično pomembne (t(107,981) = 3,646,
p = 0,000).
Na podlagi izračunane aritmetične sredine, t-koeficienta in ravni sta-
tistične pomembnosti lahko sklenemo, da je bila v končnem stanju ES po-
153
