Page 148 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 148
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
rov različnih tipov nalog. Na ta način so učenci usvojili postopke reševanja
raznovrstnih nalog. Pri pouku geometrije so učenci KS uporabljali standar-
dno geometrijsko orodje, tj. ravnilo, geotrikotnik in šestilo. Učenci 7. razre-
dov ES so bili deležni popolnega eksperimentalnega tretmaja, ki je vklju-
čeval uporabo geoplošče pri učenju in poučevanju osnovnih geometrijskih
pojmov (kot so liki, koti, stranice, oglišča in skladnost). S pomočjo geoploš-
če so si učenci vizualizirali geometrijske elemente ter raziskovanje lastnos-
ti geometrijskih elementov in reševanje geometrijskih problemov z aktiv-
no vlogo učencev.
Raziskava je potekala v petih fazah v šolskem letu 2009/2010:
1. faza: Izobraževanje raziskovalcev (intenzivnejši študij literature,
nabava didaktičnih pripomočkov) in priprava gradiv za učitelje.
2. faza: Formiranje ES in KS učiteljev. Izobraževanje oz. pripravlja-
nje učiteljev iz ES na eksperiment, v okviru katerega so bili orga-
nizirani seminarji, delavnice in delovni razgovori. Učiteljem ES
smo razdelili gradivo in didaktični material (delovni zvezek in
geoplošče), ki so ga uporabili v eksperimentu.
3. faza: Izvedeno je bilo prvo empirično snemanje. Testirano je bilo
izhodiščno znanje učencev ES in KS v oddelkih 7. razreda pred
uvedbo eksperimentalnega faktorja v ES.
4. faza: Vpeljava eksperimentalnega faktorja v ES.
5. faza: Izvedeno je bilo drugo empirično snemanje, testiranje zna-
nja učencev ES in KS ob koncu eksperimenta.
Podatke smo zbrali kvantitativno, in sicer z dvema testoma znanja iz
geometrije. Z začetnim testom v prvem empiričnem snemanju smo zbira-
li podatke na začetku eksperimenta, s končnim testom v drugem empirič-
nem snemanju pa na koncu eksperimenta. Na začetku in koncu eksperi-
menta smo preverili znanje geometrije, in sicer poznavanje geometrijskih
pojmov in dejstev ter reševanje geometrijskih problemov. Pri sestavi obeh
testov smo upoštevali učni načrt in cilje, ki so v njem opredeljeni. S konč-
nim testom smo ugotavljali razliko v znanju geometrije med ES in KS. S
faktorsko analizo smo preverili konstruktno veljavnost začetnega in konč-
nega testa znanja. Prvi faktor začetnega testa pojasnjuje 45,57 % variance,
končnega testa pa 50,19 % variance. Tako v prvem kot v drugem testu sta
prva faktorja višja od predpostavljene spodnje meje, ki znaša 20 % (Čagran,
2004), iz česar lahko sklepamo, da imata oba testa ustrezno konstruktno
veljavnost. Vrednost Cronbachovega koeficienta alfa je v začetnem (0,792)
148
rov različnih tipov nalog. Na ta način so učenci usvojili postopke reševanja
raznovrstnih nalog. Pri pouku geometrije so učenci KS uporabljali standar-
dno geometrijsko orodje, tj. ravnilo, geotrikotnik in šestilo. Učenci 7. razre-
dov ES so bili deležni popolnega eksperimentalnega tretmaja, ki je vklju-
čeval uporabo geoplošče pri učenju in poučevanju osnovnih geometrijskih
pojmov (kot so liki, koti, stranice, oglišča in skladnost). S pomočjo geoploš-
če so si učenci vizualizirali geometrijske elemente ter raziskovanje lastnos-
ti geometrijskih elementov in reševanje geometrijskih problemov z aktiv-
no vlogo učencev.
Raziskava je potekala v petih fazah v šolskem letu 2009/2010:
1. faza: Izobraževanje raziskovalcev (intenzivnejši študij literature,
nabava didaktičnih pripomočkov) in priprava gradiv za učitelje.
2. faza: Formiranje ES in KS učiteljev. Izobraževanje oz. pripravlja-
nje učiteljev iz ES na eksperiment, v okviru katerega so bili orga-
nizirani seminarji, delavnice in delovni razgovori. Učiteljem ES
smo razdelili gradivo in didaktični material (delovni zvezek in
geoplošče), ki so ga uporabili v eksperimentu.
3. faza: Izvedeno je bilo prvo empirično snemanje. Testirano je bilo
izhodiščno znanje učencev ES in KS v oddelkih 7. razreda pred
uvedbo eksperimentalnega faktorja v ES.
4. faza: Vpeljava eksperimentalnega faktorja v ES.
5. faza: Izvedeno je bilo drugo empirično snemanje, testiranje zna-
nja učencev ES in KS ob koncu eksperimenta.
Podatke smo zbrali kvantitativno, in sicer z dvema testoma znanja iz
geometrije. Z začetnim testom v prvem empiričnem snemanju smo zbira-
li podatke na začetku eksperimenta, s končnim testom v drugem empirič-
nem snemanju pa na koncu eksperimenta. Na začetku in koncu eksperi-
menta smo preverili znanje geometrije, in sicer poznavanje geometrijskih
pojmov in dejstev ter reševanje geometrijskih problemov. Pri sestavi obeh
testov smo upoštevali učni načrt in cilje, ki so v njem opredeljeni. S konč-
nim testom smo ugotavljali razliko v znanju geometrije med ES in KS. S
faktorsko analizo smo preverili konstruktno veljavnost začetnega in konč-
nega testa znanja. Prvi faktor začetnega testa pojasnjuje 45,57 % variance,
končnega testa pa 50,19 % variance. Tako v prvem kot v drugem testu sta
prva faktorja višja od predpostavljene spodnje meje, ki znaša 20 % (Čagran,
2004), iz česar lahko sklepamo, da imata oba testa ustrezno konstruktno
veljavnost. Vrednost Cronbachovega koeficienta alfa je v začetnem (0,792)
148
