Page 143 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26

Oblikovanje prostorskih predstav pri učencih
v 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju

Sanela Mešinović

Izhodišče za usvajanje geometrijskih pojmov je vedno najprej opazovanje,

raziskovanje in praktično delo s konkretnimi predmeti. Z raziskovanjem
geometrijskih konceptov lahko učenci razvijejo sposobnost reševanja ge-
ometrijskih problemov, kar pa je eden izmed temeljnih ciljev učenja mate-
matike. Pouk matematike, ki je naravnan k iskanju poti oz. strategij reševa-
nja problemov, pripomore k učinkovitemu učenju le-te. Pri tem se poudarja
predvsem aktivna vloga učencev. Konkretno-izkustvena dejavnost je dobra
osnova za prehod na simbolno raven razumevanja. Ta način poučevanja in
učenja je še posebej zaželen na področju geometrije, ki za razliko od ostalih
matematičnih področij zahteva specifičen način mišljenja. Razvijati mora-
mo tako mišljenje, ki učencu omogoča sposobnost razlaganja, razpravljanja
in utemeljevanja o geometrijskih konceptih in odnosih med njimi.

Za geometrijo v slovenskem prostoru bi lahko sklenili, da jo obravna-
vamo primerno stopnji otrokovega razvoja, ki temelji na tem, da se na za-
četku otrokovega kognitivnega razvoja oblikujejo konkretni pojmi, kasne-
je pa tudi abstraktni (Piaget in Inhelder, 1967). Učenci se najprej srečajo s
konkretnimi predmeti, ki jih opazujejo in z njimi manipulirajo. Z različni-
mi aktivnostmi, manipuliranjem raznih materialov in učnimi pripomoč-
ki učenci spoznajo nekatere osnovne geometrijske pojme ter si oblikujejo
elementarne predstave o geometrijskem prostoru. V višjih razredih osnov-
nošolskega izobraževanja, ko je podajanje geometrije že zelo abstraktno,
učitelji pri pouku geometrije postopoma opuščajo uporabo konkretnih pri-

143