Page 115 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 115
inter nacionalizacija zagotavljanja k akovosti ...
Ker pa se pri vključevanju v mednarodno okolje agencija sooča z vi-
dnejšo zakonodajno omejitvijo, vezano na pristojnost njenega delovanja
zunaj nacionalnih okvirov, je moč trditi, da NAKVIS prednostno izvaja
mednarodne dejavnosti v okviru internacionalizacije agencije doma. Njen
predstavnik je npr. v intervjuju izpostavil naslednje:
»Ruska agencija nas prosi, če bi skupno evalvirali in akreditira-
li njihove študijske programe v Rusiji, ampak to je problem, ker
nam zakon tega ne omogoča. Ker mi imamo naziv ‘nacionalna
agencija’, nimamo pa nekih možnosti. Naši evalvatorji lahko to
delajo na privatni osnovi, vendar kot agencija pa tega ne more-
mo. Torej mi smo vezani samo na slovenski prostor.« (Intervju 1,
24/6/2016)
Tudi slovenski visokošolski zavodi se zavedajo potrebe po internacio-
nalizaciji dejavnosti na področju zagotavljanja kakovosti. Že v devetdesetih
letih sta bili Univerza v Ljubljani (UL) (1996) in Univerza v Mariboru (UM)
(1998) zunanje evalvirani s strani CRE v okviru Programa institucional-
nih evalvacij, zadnjič pa sta bili tovrstne institucionalne evalvacije delež-
ni leta 2007 (UL) in 2013 (UM).7 Vse bolj privlačne postajajo tudi mednaro-
dne akreditacije; Ekonomska fakulteta UL je npr. članica elitnega kluba 82
trojno akreditiranih poslovno-ekonomskih šol, saj je pridobila akreditacijo
EQUIS, AACSB (Association to Advance Collegiate Schools of Business) in
AMBA (Association of MBAs).8 Tudi Ekonomsko-poslovna fakulteta UM
je npr. pridobila mednarodno akreditacijo s strani Evropskega sveta za po-
slovno izobraževanje (ECBE), in sicer za dva prvostopenjska in en drugo-
stopenjski študijski program (Ekonomija in poslovne vede ter Poslovna
administracija).9 Poleg poslovno-ekonomskih institucij so bile s strani raz-
ličnih mednarodnih združenj akreditirane tudi nekatere druge slovenske
visokošolske ustanove, npr. Fakulteta za upravo UL, ki je s strani Evrop-
skega združenja za akreditacijo javne uprave (EAPAA) pridobila mednaro-
dno akreditacijo za prvostopenjska in drugostopenjski študijski program
Uprava,10 mariborska zasebna fakulteta DOBA pa je npr. prejela mednaro-
dno akreditacijo online študija UNIQUe s strani Evropske fundacije za ka-
7 Leta 2010 je tovrstno evalvacijo uspešno prestala tudi Univerza na Primorskem, leta
2015 pa tudi Univerza v Novi Gorici.
8 http://www.ef.uni-lj.si/dejstva (3. 12. 2017).
9 http://www.epf.um.si/o-fakulteti/predstavitev-fakultete/akreditacije/ (7. 1. 2018).
10 http://www.fu.uni-lj.si/o-fakulteti/predstavitev/akreditacije/ (6. 1. 2018).
115
Ker pa se pri vključevanju v mednarodno okolje agencija sooča z vi-
dnejšo zakonodajno omejitvijo, vezano na pristojnost njenega delovanja
zunaj nacionalnih okvirov, je moč trditi, da NAKVIS prednostno izvaja
mednarodne dejavnosti v okviru internacionalizacije agencije doma. Njen
predstavnik je npr. v intervjuju izpostavil naslednje:
»Ruska agencija nas prosi, če bi skupno evalvirali in akreditira-
li njihove študijske programe v Rusiji, ampak to je problem, ker
nam zakon tega ne omogoča. Ker mi imamo naziv ‘nacionalna
agencija’, nimamo pa nekih možnosti. Naši evalvatorji lahko to
delajo na privatni osnovi, vendar kot agencija pa tega ne more-
mo. Torej mi smo vezani samo na slovenski prostor.« (Intervju 1,
24/6/2016)
Tudi slovenski visokošolski zavodi se zavedajo potrebe po internacio-
nalizaciji dejavnosti na področju zagotavljanja kakovosti. Že v devetdesetih
letih sta bili Univerza v Ljubljani (UL) (1996) in Univerza v Mariboru (UM)
(1998) zunanje evalvirani s strani CRE v okviru Programa institucional-
nih evalvacij, zadnjič pa sta bili tovrstne institucionalne evalvacije delež-
ni leta 2007 (UL) in 2013 (UM).7 Vse bolj privlačne postajajo tudi mednaro-
dne akreditacije; Ekonomska fakulteta UL je npr. članica elitnega kluba 82
trojno akreditiranih poslovno-ekonomskih šol, saj je pridobila akreditacijo
EQUIS, AACSB (Association to Advance Collegiate Schools of Business) in
AMBA (Association of MBAs).8 Tudi Ekonomsko-poslovna fakulteta UM
je npr. pridobila mednarodno akreditacijo s strani Evropskega sveta za po-
slovno izobraževanje (ECBE), in sicer za dva prvostopenjska in en drugo-
stopenjski študijski program (Ekonomija in poslovne vede ter Poslovna
administracija).9 Poleg poslovno-ekonomskih institucij so bile s strani raz-
ličnih mednarodnih združenj akreditirane tudi nekatere druge slovenske
visokošolske ustanove, npr. Fakulteta za upravo UL, ki je s strani Evrop-
skega združenja za akreditacijo javne uprave (EAPAA) pridobila mednaro-
dno akreditacijo za prvostopenjska in drugostopenjski študijski program
Uprava,10 mariborska zasebna fakulteta DOBA pa je npr. prejela mednaro-
dno akreditacijo online študija UNIQUe s strani Evropske fundacije za ka-
7 Leta 2010 je tovrstno evalvacijo uspešno prestala tudi Univerza na Primorskem, leta
2015 pa tudi Univerza v Novi Gorici.
8 http://www.ef.uni-lj.si/dejstva (3. 12. 2017).
9 http://www.epf.um.si/o-fakulteti/predstavitev-fakultete/akreditacije/ (7. 1. 2018).
10 http://www.fu.uni-lj.si/o-fakulteti/predstavitev/akreditacije/ (6. 1. 2018).
115
