Page 118 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 118
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
onaliziranega kurikula in internacionaliziranih učnih izidov in se v letih
2017 in 2018 osredotoča na vprašanje kakovosti poučevanja in učenja in pe-
dagoške usposobljenosti visokošolskega osebja.14
V zadnjih nekaj letih je tako (tudi) v Sloveniji moč opaziti spodbud-
ne prakse, ki širijo zavedanje o pomenu kakovosti v internacionalizaci-
ji slovenskega visokega šolstva. Vendar pa se tovrstno vprašanje še vedno
prednostno povezuje z ukrepi za večjo kakovost mobilnosti,15 saj interna-
cionalizacija doma ni sistemsko implementirana. Osamljen primer insti-
tucionalne pobude, ki poleg mobilnosti upošteva tudi vprašanje kakovo-
sti drugih dejavnosti internacionalizacije, predstavlja pridobitev certifikata
CeQuInt, ki ga je Ekonomska fakulteta UL prejela za magistrski študij-
ski program Mednarodno poslovanje na osnovi zunanje evalvacije s strani
NAKVIS-a. Kot že omenjeno, je agencija sodelovala v projektu ECA o ra-
zvoju metodologije za ocenjevanje kakovosti internacionalizacije na pro-
gramski in institucionalni ravni visokega šolstva.
Zaključna razprava
Iz zgornje razprave je moč povzeti, da se je v Sloveniji internacionalizaci-
ja zunanjih in notranjih sistemov zagotavljanja kakovosti okrepila v zad-
njem desetletju, še posebej po sprejetju ESG (ENQA, 2005) ter z ustanovi-
tvijo NAKVIS-a. Vendar pa se slednji še danes sooča z zakonodajno oviro,
vezano na pristojnost njegovega delovanja zunaj nacionalnih okvirov, saj
oblikovalci visokošolskih politik pripisujejo večjo pomembnost sodelova-
nju agencije na ravni EVP, skladnosti njenega delovanja z ESG ter registra-
ciji v EQAR (glej ReNPVŠ, 2011), s čimer spodbujajo internacionalizacijo
agencije doma. Vidnejša ovira v izvajanju mednarodnih dejavnosti zunaj
nacionalnih okvirov je npr. tudi omejeno število usposobljenih ekspertov
za izvajanje presoj na ravni EVP, kar je tudi sicer bolj značilno za manjše vi-
sokošolske sisteme, ki ne dosegajo kritične mase (Grifoll et al., 2015: 6). To
obenem pomeni, da ostaja pozornost, ki se jo namenja internacionalizaci-
14 https://www.cmepius.si/visokosolsko-izobrazevanje/projekt-ehea/ (29. 12. 2017).
15 Na tem mestu velja omeniti, da v Sloveniji poleg programa Erasmus od leta 1995
deluje tudi program izmenjav študentov in profesorjev CEEPUS (Central Europe-
an Exchange Program for University Studies), ki s svojim regionalnim značajem po-
membno dopolnjuje obstoječe EU programe. V letu 2015 je CMEPIUS med koordi-
natorji programa CEEPUS izvedel analizo izvajanja in učinkov tega programa, ki je
osvetlila, da so le-ti v precej večji meri kot Erasmus koordinatorji mnenja, »da sode-
lovanje v programu CEEPUS prispeva h krepitvi kakovosti celotne institucije, zato
bi veljalo ta potencial programa CEEPUS še bolj izkoristiti« (CMEPIUS, 2016).
118
onaliziranega kurikula in internacionaliziranih učnih izidov in se v letih
2017 in 2018 osredotoča na vprašanje kakovosti poučevanja in učenja in pe-
dagoške usposobljenosti visokošolskega osebja.14
V zadnjih nekaj letih je tako (tudi) v Sloveniji moč opaziti spodbud-
ne prakse, ki širijo zavedanje o pomenu kakovosti v internacionalizaci-
ji slovenskega visokega šolstva. Vendar pa se tovrstno vprašanje še vedno
prednostno povezuje z ukrepi za večjo kakovost mobilnosti,15 saj interna-
cionalizacija doma ni sistemsko implementirana. Osamljen primer insti-
tucionalne pobude, ki poleg mobilnosti upošteva tudi vprašanje kakovo-
sti drugih dejavnosti internacionalizacije, predstavlja pridobitev certifikata
CeQuInt, ki ga je Ekonomska fakulteta UL prejela za magistrski študij-
ski program Mednarodno poslovanje na osnovi zunanje evalvacije s strani
NAKVIS-a. Kot že omenjeno, je agencija sodelovala v projektu ECA o ra-
zvoju metodologije za ocenjevanje kakovosti internacionalizacije na pro-
gramski in institucionalni ravni visokega šolstva.
Zaključna razprava
Iz zgornje razprave je moč povzeti, da se je v Sloveniji internacionalizaci-
ja zunanjih in notranjih sistemov zagotavljanja kakovosti okrepila v zad-
njem desetletju, še posebej po sprejetju ESG (ENQA, 2005) ter z ustanovi-
tvijo NAKVIS-a. Vendar pa se slednji še danes sooča z zakonodajno oviro,
vezano na pristojnost njegovega delovanja zunaj nacionalnih okvirov, saj
oblikovalci visokošolskih politik pripisujejo večjo pomembnost sodelova-
nju agencije na ravni EVP, skladnosti njenega delovanja z ESG ter registra-
ciji v EQAR (glej ReNPVŠ, 2011), s čimer spodbujajo internacionalizacijo
agencije doma. Vidnejša ovira v izvajanju mednarodnih dejavnosti zunaj
nacionalnih okvirov je npr. tudi omejeno število usposobljenih ekspertov
za izvajanje presoj na ravni EVP, kar je tudi sicer bolj značilno za manjše vi-
sokošolske sisteme, ki ne dosegajo kritične mase (Grifoll et al., 2015: 6). To
obenem pomeni, da ostaja pozornost, ki se jo namenja internacionalizaci-
14 https://www.cmepius.si/visokosolsko-izobrazevanje/projekt-ehea/ (29. 12. 2017).
15 Na tem mestu velja omeniti, da v Sloveniji poleg programa Erasmus od leta 1995
deluje tudi program izmenjav študentov in profesorjev CEEPUS (Central Europe-
an Exchange Program for University Studies), ki s svojim regionalnim značajem po-
membno dopolnjuje obstoječe EU programe. V letu 2015 je CMEPIUS med koordi-
natorji programa CEEPUS izvedel analizo izvajanja in učinkov tega programa, ki je
osvetlila, da so le-ti v precej večji meri kot Erasmus koordinatorji mnenja, »da sode-
lovanje v programu CEEPUS prispeva h krepitvi kakovosti celotne institucije, zato
bi veljalo ta potencial programa CEEPUS še bolj izkoristiti« (CMEPIUS, 2016).
118
