Page 116 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 116
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
kovost v e-izobraževanju (EFEQUEL).11 O tej akreditaciji je bilo npr. v in-
tervjuju izpostavljeno:
»Pravzaprav na vseh materialih, ki jih imaš na spletnih straneh,
lahko napišeš, da imaš vrhunsko evropsko akreditacijo. /…/ Je pa
to hkrati edina akreditacija za online študij in mi se hočemo ločiti
od ostalih – to pa je tržno zelo pomembno, da imamo žig. Se pra-
vi, ostale akreditacije nam ne koristijo toliko – zakaj? Ker se znaj-
demo v družbi s tistimi, ki imajo ali pa še daleč ne tega načina, kot
ga imamo mi.« (Intervju 4, 7/9/2016)
Število mednarodnih akreditacij se torej na slovenskih visokošolskih
zavodih postopoma povečuje. To potrjuje tudi primer Univerze v Ljublja-
ni, katere članice so imele npr. leta 2010 veljavne 4 mednarodne akredita-
cije, leta 2012 pa se je njihovo število povzpelo na 10 (Univerza v Ljubljani,
2014: 2).
Zagotavljanje kakovosti internacionalizacije v slovenskem visokem
šolstvu
Povezavo med internacionalizacijo in zagotavljanjem kakovosti sloven-
skega visokega šolstva izpostavljajo različni nacionalni in institucionalni
strateški dokumenti. Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva
2011–2020 npr. utemeljuje: »Internacionalizacija slovenskega visokega šol-
stva je ključna za njegov razvoj, saj je element njegove kakovosti« (ReNPVŠ,
2011; glej tudi MIZŠ, 2016). Podobno izpostavlja tudi Univerza v Mariboru
z naslovom strategije »Internacionalizacija kot razvoj kakovosti Univerze v
Mariboru«, v kateri poudarja, da je »spodbujanje mednarodne mobilnosti
ob hkratnem razvoju medkulturnih kompetenc ter zagotavljanju in izbolj-
ševanju kakovosti podpornih procesov mobilnosti eden ključnih ciljev slo-
venskega visokega šolstva« (Univerza v Mariboru, 2013: 6).
Tudi intervjuvanci so se strinjali, da je za večjo kakovost slovenske-
ga visokošolskega prostora ključna internacionalizacija, ki jo ne podpirajo
ekonomski, temveč akademski motivi, saj v ospredju
»(n)i trženje visokošolske dejavnosti, ampak je internacionaliza-
cija sama po sebi instrument, ki naj bi skupaj z nekaterimi drugi-
mi prispevala k višji kakovosti slovenskega visokega šolstva. /…/
Kot majhen, zaprt sistem imamo omejeno število odličnih kad-
11 http://www.fakulteta.doba.si/si/fakulteta-in-studij/o-fakulteti/ (18. 12. 2017).
116
kovost v e-izobraževanju (EFEQUEL).11 O tej akreditaciji je bilo npr. v in-
tervjuju izpostavljeno:
»Pravzaprav na vseh materialih, ki jih imaš na spletnih straneh,
lahko napišeš, da imaš vrhunsko evropsko akreditacijo. /…/ Je pa
to hkrati edina akreditacija za online študij in mi se hočemo ločiti
od ostalih – to pa je tržno zelo pomembno, da imamo žig. Se pra-
vi, ostale akreditacije nam ne koristijo toliko – zakaj? Ker se znaj-
demo v družbi s tistimi, ki imajo ali pa še daleč ne tega načina, kot
ga imamo mi.« (Intervju 4, 7/9/2016)
Število mednarodnih akreditacij se torej na slovenskih visokošolskih
zavodih postopoma povečuje. To potrjuje tudi primer Univerze v Ljublja-
ni, katere članice so imele npr. leta 2010 veljavne 4 mednarodne akredita-
cije, leta 2012 pa se je njihovo število povzpelo na 10 (Univerza v Ljubljani,
2014: 2).
Zagotavljanje kakovosti internacionalizacije v slovenskem visokem
šolstvu
Povezavo med internacionalizacijo in zagotavljanjem kakovosti sloven-
skega visokega šolstva izpostavljajo različni nacionalni in institucionalni
strateški dokumenti. Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva
2011–2020 npr. utemeljuje: »Internacionalizacija slovenskega visokega šol-
stva je ključna za njegov razvoj, saj je element njegove kakovosti« (ReNPVŠ,
2011; glej tudi MIZŠ, 2016). Podobno izpostavlja tudi Univerza v Mariboru
z naslovom strategije »Internacionalizacija kot razvoj kakovosti Univerze v
Mariboru«, v kateri poudarja, da je »spodbujanje mednarodne mobilnosti
ob hkratnem razvoju medkulturnih kompetenc ter zagotavljanju in izbolj-
ševanju kakovosti podpornih procesov mobilnosti eden ključnih ciljev slo-
venskega visokega šolstva« (Univerza v Mariboru, 2013: 6).
Tudi intervjuvanci so se strinjali, da je za večjo kakovost slovenske-
ga visokošolskega prostora ključna internacionalizacija, ki jo ne podpirajo
ekonomski, temveč akademski motivi, saj v ospredju
»(n)i trženje visokošolske dejavnosti, ampak je internacionaliza-
cija sama po sebi instrument, ki naj bi skupaj z nekaterimi drugi-
mi prispevala k višji kakovosti slovenskega visokega šolstva. /…/
Kot majhen, zaprt sistem imamo omejeno število odličnih kad-
11 http://www.fakulteta.doba.si/si/fakulteta-in-studij/o-fakulteti/ (18. 12. 2017).
116
