Page 111 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 111
inter nacionalizacija zagotavljanja k akovosti ...
ju tovrstnih visokošolskih analiz, še posebej primerjalnih (Kosmützky in
Krücken, 2014). Analizo dokumentarnih virov dopolnjujejo izsledki inter-
vjujev z različnimi visokošolskimi deležniki v slovenskem visokošolskem
prostoru, glavne ugotovitve pa služijo kot pripomoček za presojo stanja in
učinkovitosti teh procesov v praksi, kar lahko obogati prevladujoča razu-
mevanja obeh visokošolskih pojavov in obenem služi kot navdih za prihod-
nje raziskave tega področja.
Internacionalizacija sistemov zagotavljanja kakovosti
in zagotavljanje kakovosti internacionalizacije
v evropskem visokem šolstvu
Potrebo po internacionalizaciji postopkov zagotavljanja kakovosti so v za-
četku devetdesetih let minulega stoletja že prepoznali v nekaterih (zahod-
no)evropskih visokošolskih sistemih, kjer se je pozornost že usmerjalo v
presoje študijskih programov na mednarodni ravni. Leta 1992 je npr. Šved-
ski nacionalni svet za univerze in visoke šole izvedel mednarodno preso-
jo programa Poslovna administracija, Združenje nizozemskih raziskoval-
nih univerz pa je v sodelovanju s skupno 11 visokošolskimi institucijami
iz 6 zahodnoevropskih držav izvedlo projekt mednarodne presoje progra-
ma Elektrotehnika (Vroeijenstijn, 1999).1 Leta 1993/1994 je tudi Združenje
evropskih univerz (CRE) začelo izvajati zunanje institucionalne evalvacije
v okviru Programa institucionalnih evalvacij (Institutional Evaluation Pro-
gramme, krajše IEP).2 Čeprav so v tem desetletju v številnih državah že de-
lovale tudi nacionalne agencije za zagotavljanje kakovosti, se zaradi njihove
tradicionalno nacionalne usmerjenosti na internacionalizacijo per se niso
posebej osredotočale, zato se je oba koncepta obravnavalo kot precej nepo-
vezani področji (van der Wende, 1999).
Z vključitvijo držav v bolonjski proces (1999) se je vloga različnih na-
dnacionalnih organizacij v razvoju sistemov zagotavljanja kakovosti pre-
cej okrepila. V zvezi s tem velja izpostaviti Evropsko združenje za zagota-
vljanje kakovosti v visokem šolstvu (ENQA; ustanovljeno leta 2000), saj je
uporaba Standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti v evropskem vi-
sokošolskem prostoru (v nadaljevanju ESG; glej ENQA, 2005) eden izmed
najučinkovitejših načinov internacionalizacije zunanjih in notranjih siste-
1 Projekt, imenovan International Programme Review Electrical Engineering, je teme-
ljil na merilih Ameriške agencije za akreditacijo programov na področju elektroteh-
nike in tehnologije (ABET) (Vroeijenstijn, 1999).
2 Za več o tem glej http://www.iep-qaa.org/ (18. 1. 2018).
111
ju tovrstnih visokošolskih analiz, še posebej primerjalnih (Kosmützky in
Krücken, 2014). Analizo dokumentarnih virov dopolnjujejo izsledki inter-
vjujev z različnimi visokošolskimi deležniki v slovenskem visokošolskem
prostoru, glavne ugotovitve pa služijo kot pripomoček za presojo stanja in
učinkovitosti teh procesov v praksi, kar lahko obogati prevladujoča razu-
mevanja obeh visokošolskih pojavov in obenem služi kot navdih za prihod-
nje raziskave tega področja.
Internacionalizacija sistemov zagotavljanja kakovosti
in zagotavljanje kakovosti internacionalizacije
v evropskem visokem šolstvu
Potrebo po internacionalizaciji postopkov zagotavljanja kakovosti so v za-
četku devetdesetih let minulega stoletja že prepoznali v nekaterih (zahod-
no)evropskih visokošolskih sistemih, kjer se je pozornost že usmerjalo v
presoje študijskih programov na mednarodni ravni. Leta 1992 je npr. Šved-
ski nacionalni svet za univerze in visoke šole izvedel mednarodno preso-
jo programa Poslovna administracija, Združenje nizozemskih raziskoval-
nih univerz pa je v sodelovanju s skupno 11 visokošolskimi institucijami
iz 6 zahodnoevropskih držav izvedlo projekt mednarodne presoje progra-
ma Elektrotehnika (Vroeijenstijn, 1999).1 Leta 1993/1994 je tudi Združenje
evropskih univerz (CRE) začelo izvajati zunanje institucionalne evalvacije
v okviru Programa institucionalnih evalvacij (Institutional Evaluation Pro-
gramme, krajše IEP).2 Čeprav so v tem desetletju v številnih državah že de-
lovale tudi nacionalne agencije za zagotavljanje kakovosti, se zaradi njihove
tradicionalno nacionalne usmerjenosti na internacionalizacijo per se niso
posebej osredotočale, zato se je oba koncepta obravnavalo kot precej nepo-
vezani področji (van der Wende, 1999).
Z vključitvijo držav v bolonjski proces (1999) se je vloga različnih na-
dnacionalnih organizacij v razvoju sistemov zagotavljanja kakovosti pre-
cej okrepila. V zvezi s tem velja izpostaviti Evropsko združenje za zagota-
vljanje kakovosti v visokem šolstvu (ENQA; ustanovljeno leta 2000), saj je
uporaba Standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti v evropskem vi-
sokošolskem prostoru (v nadaljevanju ESG; glej ENQA, 2005) eden izmed
najučinkovitejših načinov internacionalizacije zunanjih in notranjih siste-
1 Projekt, imenovan International Programme Review Electrical Engineering, je teme-
ljil na merilih Ameriške agencije za akreditacijo programov na področju elektroteh-
nike in tehnologije (ABET) (Vroeijenstijn, 1999).
2 Za več o tem glej http://www.iep-qaa.org/ (18. 1. 2018).
111
