Page 110 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 110
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
vi ne nanaša opazovani pojav ali merljivi rezultat, temveč na »stalen proces
transformacije udeleženca« (Harvey in Knight, 1996: 7). Po drugi strani po-
meni pojem zagotavljanje kakovosti visokega šolstva »sistematično, struk-
turirano in stalno pozornost do kakovosti v smislu vzdrževanja in izboljša-
nja kakovosti« (Vroeijenstijn, 1995: xviii). Najpogosteje se nanaša na ad hoc
preverjanje skladnosti z vnaprej določenimi minimalnimi standardi kako-
vosti, ki različnim interesnim skupinam, ki so pogosto zunanje visokemu
šolstvu, zagotavlja ustrezne informacije o tovrstnih standardih (Bleiklie,
2011). Kljub retoriki o izboljšanju kakovosti se v razumevanjih tega poj-
ma izpostavlja namen odgovornosti in s tem krepitve zaupanja do interes-
nih skupin, ki pojem opredeljujejo skladno z njihovimi nameni in glede na
kontekst, v katerem se le-ta uporablja.
Medsebojno povezavo med naslovnima konceptoma pa je moč pona-
zoriti v okviru treh dopolnjujočih se vidikov. Vidik zagotavljanja kakovosti
internacionalizacije vključuje zagotavljanje kakovosti kot metodo za izbolj-
šanje dejavnosti, strategij oziroma politik visokošolske internacionalizaci-
je, vidik internacionalizacije zagotavljanja kakovosti pa umešča procese za-
gotavljanja kakovosti v širši kontekst mednarodnih dejavnosti (van Gaalen,
2010; glej tudi van der Wende, 1999; de Boer et al., 2012). Tretji vidik, ime-
novan dodana vrednost internacionalizacije za kakovost samega izobraže-
vanja, se uresničuje v okviru dejavnosti na mednarodni ravni, kot so mo-
bilnost, razvoj skupnih kurikulov oziroma skupnih/dvojnih programov
itd. (ibid., 10) in se torej navezuje na zgoraj predstavljeno definicijo visoko-
šolske internacionalizacije (de Wit et al., 2015).
V nadaljevanju se pozornost v prvi vrsti namenja prvima dvema vidi-
koma, zato se osrednje vprašanje prispevka glasi: S katerimi pobudami na
področju internacionalizacije zagotavljanja kakovosti oziroma zagotavlja-
nja kakovosti internacionalizacije se je v državah evropskega visokošolske-
ga prostora (EVP) – zlasti v Sloveniji – okrepil soodvisen razvoj obeh viso-
košolskih področij? Odgovori nanj slonijo na analizi razvoja pobud, ki so
na mednarodni, nacionalni in institucionalni ravni prispevale h krepitvi
internacionalizacije sistemov zagotavljanja kakovosti visokega šolstva, kot
tudi na obravnavi različnih instrumentov, namenjenih ocenjevanju kako-
vosti visokošolske internacionalizacije.
Prispevek s preučitvijo naslovne teme v manj znanem (slovenskem) vi-
sokošolskem kontekstu premošča vrzel, značilno za raziskovanje evropske-
ga visokega šolstva v korist naprednejših zahodnoevropskih držav; druge,
npr. nekdanje socialistične države so namreč precej manj pogosto v ospred-
110
vi ne nanaša opazovani pojav ali merljivi rezultat, temveč na »stalen proces
transformacije udeleženca« (Harvey in Knight, 1996: 7). Po drugi strani po-
meni pojem zagotavljanje kakovosti visokega šolstva »sistematično, struk-
turirano in stalno pozornost do kakovosti v smislu vzdrževanja in izboljša-
nja kakovosti« (Vroeijenstijn, 1995: xviii). Najpogosteje se nanaša na ad hoc
preverjanje skladnosti z vnaprej določenimi minimalnimi standardi kako-
vosti, ki različnim interesnim skupinam, ki so pogosto zunanje visokemu
šolstvu, zagotavlja ustrezne informacije o tovrstnih standardih (Bleiklie,
2011). Kljub retoriki o izboljšanju kakovosti se v razumevanjih tega poj-
ma izpostavlja namen odgovornosti in s tem krepitve zaupanja do interes-
nih skupin, ki pojem opredeljujejo skladno z njihovimi nameni in glede na
kontekst, v katerem se le-ta uporablja.
Medsebojno povezavo med naslovnima konceptoma pa je moč pona-
zoriti v okviru treh dopolnjujočih se vidikov. Vidik zagotavljanja kakovosti
internacionalizacije vključuje zagotavljanje kakovosti kot metodo za izbolj-
šanje dejavnosti, strategij oziroma politik visokošolske internacionalizaci-
je, vidik internacionalizacije zagotavljanja kakovosti pa umešča procese za-
gotavljanja kakovosti v širši kontekst mednarodnih dejavnosti (van Gaalen,
2010; glej tudi van der Wende, 1999; de Boer et al., 2012). Tretji vidik, ime-
novan dodana vrednost internacionalizacije za kakovost samega izobraže-
vanja, se uresničuje v okviru dejavnosti na mednarodni ravni, kot so mo-
bilnost, razvoj skupnih kurikulov oziroma skupnih/dvojnih programov
itd. (ibid., 10) in se torej navezuje na zgoraj predstavljeno definicijo visoko-
šolske internacionalizacije (de Wit et al., 2015).
V nadaljevanju se pozornost v prvi vrsti namenja prvima dvema vidi-
koma, zato se osrednje vprašanje prispevka glasi: S katerimi pobudami na
področju internacionalizacije zagotavljanja kakovosti oziroma zagotavlja-
nja kakovosti internacionalizacije se je v državah evropskega visokošolske-
ga prostora (EVP) – zlasti v Sloveniji – okrepil soodvisen razvoj obeh viso-
košolskih področij? Odgovori nanj slonijo na analizi razvoja pobud, ki so
na mednarodni, nacionalni in institucionalni ravni prispevale h krepitvi
internacionalizacije sistemov zagotavljanja kakovosti visokega šolstva, kot
tudi na obravnavi različnih instrumentov, namenjenih ocenjevanju kako-
vosti visokošolske internacionalizacije.
Prispevek s preučitvijo naslovne teme v manj znanem (slovenskem) vi-
sokošolskem kontekstu premošča vrzel, značilno za raziskovanje evropske-
ga visokega šolstva v korist naprednejših zahodnoevropskih držav; druge,
npr. nekdanje socialistične države so namreč precej manj pogosto v ospred-
110
