Page 96 - Štrajn, Darko. 2018. Vzgoja družbe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 96
Vzgoja družbe
Sublimno vezivo družbe
Morda lahko rečemo, da so povečana vlaganja v izobraževanje – tako v
sektorju, za katerega praviloma skrbi država, kot tudi v sektorju, predvsem
izobraževanja odraslih, kjer se uveljavljajo propulzivne gospodarske veje na
eni strani in hkrati narašča obseg tako imenovanega zunajfunkcionalnega
izobraževanja na drugi strani – pač odgovor na znatne spremembe v druž-
beni reprodukciji. Pri tem je vse to izobraževanje izpostavljeno tudi nereal-
no visokim pričakovanjem glede na njegove zmožnosti reševanja in blaži-
tve kvalitativno novih socialnih problemov, porojenih z nepredvidljivimi
strukturnimi spremembami v vrsti družbenih sfer, začenši s proizvodni-
mi tehnologijami, osrednjim mestom informacijskih agregatov in s tem ra-
sti ekonomske moči na nekoč marginalnih področjih dejavnosti, denimo,
kulture, medijev, mode ipd.
Razpadanju enotnosti ideologije v razmerju s spreminjanjem stopnje
vpliva posameznih družbenih skupin in transformacij samih teh skupin,
je dramatični padec komunizma zadal samo še končni udarec s tem, da je
odpadel zunanji homogenizirajoči vpliv na politično artikulirani del ide-
ologije. Sicer pa so enotnost ideološkega polja že prej od znotraj razjedla
nova družbena gibanja, spremenjeni življenjski stili in množična kultura
informacijske družbe, ki pravzaprav sodijo v kategorijo potrošniške druž-
be. O tem manifestnem učinku bi lahko govorili pravzaprav na obeh stra-
neh nekdanje železne zavese. Vendar pa je jasno, da družbenih sprememb,
kakršne so se zgodile v nekdanjih socialističnih državah, ne moremo ena-
čiti s pojmi o spreminjanju družbe, kakršni so se oblikovali na Zahodu v
obdobju od šestdesetih let naprej. Medtem ko na Zahodu lahko govorimo
o vendarle evolutivnem procesu, kakršen je bil mogoč npr. v skladu s Par-
sonsovo formulo diferenciacijske in adaptacijske sposobnosti liberalnode-
mokratične družbe, pa družbene spremembe na Vzhodu – kljub prejšnjim
medlim poskusom adaptacije in dvomljivim reformam – karakterizira pre-
skok, razpad kohezivnosti ideologije in s tem povezano trganje družbenih
vezi. Težave, ki jih imajo vse bivše socialistične družbe z implementacijo li-
beralne demokracije in tržnega gospodarstva, presegajo vsakršne napovedi
in uhajajo teoretski konceptualizaciji.
Bolj zaželena kot dejanska materialna plat družbenih sprememb na
poti v že prepoznano informacijsko družbo je bila v teh družbah prav goto-
vo pomemben zaviralni faktor tudi na področju spreminjanja šolskega sis-
tema. Hkrati je bil opazen razpad enotnosti ideologije kot sublimnega ve-
ziva družbe, s tem pa v »neskončnem« procesu institucionalizacije demo-
Sublimno vezivo družbe
Morda lahko rečemo, da so povečana vlaganja v izobraževanje – tako v
sektorju, za katerega praviloma skrbi država, kot tudi v sektorju, predvsem
izobraževanja odraslih, kjer se uveljavljajo propulzivne gospodarske veje na
eni strani in hkrati narašča obseg tako imenovanega zunajfunkcionalnega
izobraževanja na drugi strani – pač odgovor na znatne spremembe v druž-
beni reprodukciji. Pri tem je vse to izobraževanje izpostavljeno tudi nereal-
no visokim pričakovanjem glede na njegove zmožnosti reševanja in blaži-
tve kvalitativno novih socialnih problemov, porojenih z nepredvidljivimi
strukturnimi spremembami v vrsti družbenih sfer, začenši s proizvodni-
mi tehnologijami, osrednjim mestom informacijskih agregatov in s tem ra-
sti ekonomske moči na nekoč marginalnih področjih dejavnosti, denimo,
kulture, medijev, mode ipd.
Razpadanju enotnosti ideologije v razmerju s spreminjanjem stopnje
vpliva posameznih družbenih skupin in transformacij samih teh skupin,
je dramatični padec komunizma zadal samo še končni udarec s tem, da je
odpadel zunanji homogenizirajoči vpliv na politično artikulirani del ide-
ologije. Sicer pa so enotnost ideološkega polja že prej od znotraj razjedla
nova družbena gibanja, spremenjeni življenjski stili in množična kultura
informacijske družbe, ki pravzaprav sodijo v kategorijo potrošniške druž-
be. O tem manifestnem učinku bi lahko govorili pravzaprav na obeh stra-
neh nekdanje železne zavese. Vendar pa je jasno, da družbenih sprememb,
kakršne so se zgodile v nekdanjih socialističnih državah, ne moremo ena-
čiti s pojmi o spreminjanju družbe, kakršni so se oblikovali na Zahodu v
obdobju od šestdesetih let naprej. Medtem ko na Zahodu lahko govorimo
o vendarle evolutivnem procesu, kakršen je bil mogoč npr. v skladu s Par-
sonsovo formulo diferenciacijske in adaptacijske sposobnosti liberalnode-
mokratične družbe, pa družbene spremembe na Vzhodu – kljub prejšnjim
medlim poskusom adaptacije in dvomljivim reformam – karakterizira pre-
skok, razpad kohezivnosti ideologije in s tem povezano trganje družbenih
vezi. Težave, ki jih imajo vse bivše socialistične družbe z implementacijo li-
beralne demokracije in tržnega gospodarstva, presegajo vsakršne napovedi
in uhajajo teoretski konceptualizaciji.
Bolj zaželena kot dejanska materialna plat družbenih sprememb na
poti v že prepoznano informacijsko družbo je bila v teh družbah prav goto-
vo pomemben zaviralni faktor tudi na področju spreminjanja šolskega sis-
tema. Hkrati je bil opazen razpad enotnosti ideologije kot sublimnega ve-
ziva družbe, s tem pa v »neskončnem« procesu institucionalizacije demo-
