Page 100 - Štrajn, Darko. 2018. Vzgoja družbe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 100
Vzgoja družbe
zahtev treba iskati v drugačnem tipu konservativizma od »boljševistične-
ga«. Ne govorim samo o nič kaj pluralističnih zahtevah po vzgoji v duhu
»krščanskega etosa«, ampak o vseh mogočih »humanističnih« koncep-
tih, o poudarjanju vzgajanja osebnosti, ki da naj bi bilo v prejšnjem reži-
mu odsotno. Neredko je v teh zahtevah mogoče videti nostalgijo za takšno
šolo, kakršna naj bi obstajala v neki mistificirani preteklosti, ali preprosto
tudi stisko spričo zamajane socialne gotovosti in relativizacije morale v ne-
nadoma legitimnem pluralizmu. Ne nazadnje v teh bolj ali manj iracional-
nih klicih k vzgoji zazveni ideološka poanta stopnjevane nacionalne zave-
sti, ki nalaga šoli proizvodnjo »pravih Slovencev«.18
Ekskurz
Od strpnosti do spora med državo in cerkvijo
Številni slovenski politični spori, ojačeni zdaj z dejanskimi zdaj sfabricirani-
mi aferami, se vendarle, če jih opazujemo z vsaj nekaj skeptične distance, lah-
ko zdijo komični in provincialni. Toda vsaj en spor se zdi, kot da bi bil nadvse
resen. Tisto, kar temu sporu daje videz resnosti, je njegovo ideološko jedro, ki
vsebuje »nekaj več« kot samo politiko, čeprav se zapleta ravno v sferi politič-
nega. Govorimo seveda o sporu med državo in katoliško cerkvijo, pri tem pa
vsi problemi, ki so sestavina tega spora, nimajo enake teže. Očitno je namreč,
da med vsemi vprašanji, ki jih je, med drugimi, obravnavala tudi mešana krov-
na državno-cerkvena komisija, kot daleč najbolj konflikten izstopa problem
razmerja med cerkvijo in državno javno šolo. Zanimivo je, da se je konflik-
tnost tega problema najprej izrazila šele po kakšnih petih letih od začetka šol-
skih sprememb.
To pa pomeni, da ima spor tako neko svojo zgodovino kot tudi sociološki ter
ideološki in politični okvir. Ne nazadnje tudi po zaslugi razvoja teorije vzgo-
je in izobraževanje, ki se je odvil začenši s kritičnih izhodišč v zgodnjih osem-
desetih, se je šolski sistem, namesto z razpadom ali kakšno revolucijo, soočil
z evolutivnim konceptom postopne prenove in prilagajanja. V tem kontekstu
so se seveda med drugim postavile tudi dileme glede na praznino, ki jo je v po-
18 Tako je npr. pokojni Janez Svetina, ki se je v slovensko pedagoško zgodovino zapisal z vrsto po-
grošnih moralističnih spisov o šolstvu (npr. Slovenska šola za novo tisočletje, Radovljica 1990),
na enem od svojih razsvetljujočih predavanj menil, da se mora šola boriti predvsem proti barbar-
stvu - v imenu visoke kulture kajpada. Za poglavitne fenomene tega »barbarstva« pa je razglasil
rock glasbo in seksualno razuzdanost. Seveda bi ta boj proti »barbarstvu v šoli« slovenski narod
dvignil na raven etične kategorije!
zahtev treba iskati v drugačnem tipu konservativizma od »boljševistične-
ga«. Ne govorim samo o nič kaj pluralističnih zahtevah po vzgoji v duhu
»krščanskega etosa«, ampak o vseh mogočih »humanističnih« koncep-
tih, o poudarjanju vzgajanja osebnosti, ki da naj bi bilo v prejšnjem reži-
mu odsotno. Neredko je v teh zahtevah mogoče videti nostalgijo za takšno
šolo, kakršna naj bi obstajala v neki mistificirani preteklosti, ali preprosto
tudi stisko spričo zamajane socialne gotovosti in relativizacije morale v ne-
nadoma legitimnem pluralizmu. Ne nazadnje v teh bolj ali manj iracional-
nih klicih k vzgoji zazveni ideološka poanta stopnjevane nacionalne zave-
sti, ki nalaga šoli proizvodnjo »pravih Slovencev«.18
Ekskurz
Od strpnosti do spora med državo in cerkvijo
Številni slovenski politični spori, ojačeni zdaj z dejanskimi zdaj sfabricirani-
mi aferami, se vendarle, če jih opazujemo z vsaj nekaj skeptične distance, lah-
ko zdijo komični in provincialni. Toda vsaj en spor se zdi, kot da bi bil nadvse
resen. Tisto, kar temu sporu daje videz resnosti, je njegovo ideološko jedro, ki
vsebuje »nekaj več« kot samo politiko, čeprav se zapleta ravno v sferi politič-
nega. Govorimo seveda o sporu med državo in katoliško cerkvijo, pri tem pa
vsi problemi, ki so sestavina tega spora, nimajo enake teže. Očitno je namreč,
da med vsemi vprašanji, ki jih je, med drugimi, obravnavala tudi mešana krov-
na državno-cerkvena komisija, kot daleč najbolj konflikten izstopa problem
razmerja med cerkvijo in državno javno šolo. Zanimivo je, da se je konflik-
tnost tega problema najprej izrazila šele po kakšnih petih letih od začetka šol-
skih sprememb.
To pa pomeni, da ima spor tako neko svojo zgodovino kot tudi sociološki ter
ideološki in politični okvir. Ne nazadnje tudi po zaslugi razvoja teorije vzgo-
je in izobraževanje, ki se je odvil začenši s kritičnih izhodišč v zgodnjih osem-
desetih, se je šolski sistem, namesto z razpadom ali kakšno revolucijo, soočil
z evolutivnim konceptom postopne prenove in prilagajanja. V tem kontekstu
so se seveda med drugim postavile tudi dileme glede na praznino, ki jo je v po-
18 Tako je npr. pokojni Janez Svetina, ki se je v slovensko pedagoško zgodovino zapisal z vrsto po-
grošnih moralističnih spisov o šolstvu (npr. Slovenska šola za novo tisočletje, Radovljica 1990),
na enem od svojih razsvetljujočih predavanj menil, da se mora šola boriti predvsem proti barbar-
stvu - v imenu visoke kulture kajpada. Za poglavitne fenomene tega »barbarstva« pa je razglasil
rock glasbo in seksualno razuzdanost. Seveda bi ta boj proti »barbarstvu v šoli« slovenski narod
dvignil na raven etične kategorije!
