Page 91 - Štrajn, Darko. 2018. Vzgoja družbe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 91
Družbena reforma je šolska reforma 89
Šola, namreč zdaj visokošolski, zdaj srednješolski segment sistema
vzgoje in izobraževanja, se je vse bolj kazala kot predmet materialnega in-
teresa različnih, neredko nasprotujočih si družbenih skupin, nobena pa ni
izstopala po izraziti premoči nad drugimi. Šolska problematika se je tako
premaknila v središče družbenih dogajanj in prav glede na šolo se je vse
bolj jasno kazala spremenjena strukturiranost družbe, temelj te spremem-
be gotovo sociološko ugotovljivo dejstvo večinskosti srednjega sloja, ki jo je
ustvarila država blaginje ali socialna država na obeh straneh nekdanje že-
lezne zavese.
V večini zahodnoevropskih držav se je na ravni celotnega šolskega sis-
tema in hkrati z reševanjem strukturne ekonomske krize, nemara vendar-
le neprimerljivo s prejšnjimi zgodovinskimi obdobji, začelo dogajati, da so
se na področje šolstva usmerili zelo bogati viri. Torsten Husen je to dej-
stvo ugotovil pri štirih nedvomno reprezentativnih deželah (Švedska, Veli-
ka Britanija, ZDA in Nemčija), v katerih se je to povečanje močno pokaza-
lo tudi pri financiranju raziskovanja vzgoje in izobraževanja:
»‘Zlata leta‘ raziskovanja vzgoje in izobraževanja v štirih preučevanih deželah
so nastopila v šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih. Menili so, da bo sis-
tematično ter izdatno financirano raziskovanje izobraževanja zmoglo to, kar
je zmoglo raziskovanje v industriji: povečati učinkovitost in produktivnost.
Pričakovanja glede tega, kaj da je mogoče doseči, so bila visoka tako pri razi-
skovalcih kot pri nosilcih odločitev (policy-makers).«7
Ob koncu sedemdesetih je že bilo jasno, da so se pričakovanja izneveri-
la, kar je sicer prispevalo k zaustavljanju rasti vlaganj v raziskovanje in celo
k redukciji sredstev. Vendar pa, kot v nadaljevanju ugotavlja T. Husen, šol-
sko področje karakterizira še naprej znatna vloga raziskovanja, ki sodi k
širšemu področju družboslovja. Toda to raziskovanje je vpeto v razmer-
je »dveh kultur«,8 družboslovno in kulturo političnega odločanja (poli-
cy-making). Usmeritve raziskovanja v veliki meri določajo politične spre-
membe. Ministrstva za šolstvo namreč naslavljajo na raziskovalce zahte-
ve, ki mejijo na nemogoče, kot npr.: kako doseči večji učinek z manjšimi
sredstvi, kako izboljšati kakovost znanja ob hkratnem zmanjšanju delov-
ne obremenitve učencev ...? Vsekakor pa politično motivirane težnje odre-
jajo raziskovanju smeri in tematike ne oziraje se na metodološko izvedlji-
vost, kar samo raziskovanje praviloma sooča s skoraj nerazrešljivimi dile-
mami. Na drugi strani pa, jasno, zahteve nosilcev političnih odločitev ter-
7 Torsten Husen, Issues and Their Background, v: Husen, T., Kogan, M. (ur.), Educational Re-
search and Policy: How do They Relate? Oxford, New York, Pariz, Frankfurt am Main 1984, 5.
8 Torsten Husen, Gunnar Boalt, Bildungsforschung und Schulreform in Schweden, 11–27.
Šola, namreč zdaj visokošolski, zdaj srednješolski segment sistema
vzgoje in izobraževanja, se je vse bolj kazala kot predmet materialnega in-
teresa različnih, neredko nasprotujočih si družbenih skupin, nobena pa ni
izstopala po izraziti premoči nad drugimi. Šolska problematika se je tako
premaknila v središče družbenih dogajanj in prav glede na šolo se je vse
bolj jasno kazala spremenjena strukturiranost družbe, temelj te spremem-
be gotovo sociološko ugotovljivo dejstvo večinskosti srednjega sloja, ki jo je
ustvarila država blaginje ali socialna država na obeh straneh nekdanje že-
lezne zavese.
V večini zahodnoevropskih držav se je na ravni celotnega šolskega sis-
tema in hkrati z reševanjem strukturne ekonomske krize, nemara vendar-
le neprimerljivo s prejšnjimi zgodovinskimi obdobji, začelo dogajati, da so
se na področje šolstva usmerili zelo bogati viri. Torsten Husen je to dej-
stvo ugotovil pri štirih nedvomno reprezentativnih deželah (Švedska, Veli-
ka Britanija, ZDA in Nemčija), v katerih se je to povečanje močno pokaza-
lo tudi pri financiranju raziskovanja vzgoje in izobraževanja:
»‘Zlata leta‘ raziskovanja vzgoje in izobraževanja v štirih preučevanih deželah
so nastopila v šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih. Menili so, da bo sis-
tematično ter izdatno financirano raziskovanje izobraževanja zmoglo to, kar
je zmoglo raziskovanje v industriji: povečati učinkovitost in produktivnost.
Pričakovanja glede tega, kaj da je mogoče doseči, so bila visoka tako pri razi-
skovalcih kot pri nosilcih odločitev (policy-makers).«7
Ob koncu sedemdesetih je že bilo jasno, da so se pričakovanja izneveri-
la, kar je sicer prispevalo k zaustavljanju rasti vlaganj v raziskovanje in celo
k redukciji sredstev. Vendar pa, kot v nadaljevanju ugotavlja T. Husen, šol-
sko področje karakterizira še naprej znatna vloga raziskovanja, ki sodi k
širšemu področju družboslovja. Toda to raziskovanje je vpeto v razmer-
je »dveh kultur«,8 družboslovno in kulturo političnega odločanja (poli-
cy-making). Usmeritve raziskovanja v veliki meri določajo politične spre-
membe. Ministrstva za šolstvo namreč naslavljajo na raziskovalce zahte-
ve, ki mejijo na nemogoče, kot npr.: kako doseči večji učinek z manjšimi
sredstvi, kako izboljšati kakovost znanja ob hkratnem zmanjšanju delov-
ne obremenitve učencev ...? Vsekakor pa politično motivirane težnje odre-
jajo raziskovanju smeri in tematike ne oziraje se na metodološko izvedlji-
vost, kar samo raziskovanje praviloma sooča s skoraj nerazrešljivimi dile-
mami. Na drugi strani pa, jasno, zahteve nosilcev političnih odločitev ter-
7 Torsten Husen, Issues and Their Background, v: Husen, T., Kogan, M. (ur.), Educational Re-
search and Policy: How do They Relate? Oxford, New York, Pariz, Frankfurt am Main 1984, 5.
8 Torsten Husen, Gunnar Boalt, Bildungsforschung und Schulreform in Schweden, 11–27.
