Page 36 - Štrajn, Darko. 2018. Vzgoja družbe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 36
Vzgoja družbe
koč univerzalen pojav. Ko v tem kontekstu govorimo o ideologiji, se seveda
sklicujemo na širši pomen tega pojma. Če se sklicujemo na eno od razme-
roma novejših določitev pojma ideologije v inačici Terryja Eagletona, gre
za »skupek vrednot, predstav in verovanj, ki, udejanjeni v določenih mate-
rialnih aparatih, jamčijo za tista spregledovanja ‚realnega‘, ki prispevajo k
reprodukciji vladajočih družbenih odnosov«.10 Model ideologije, kakršne-
ga lahko razberemo iz tega, nam potemtakem pojasnjuje tudi zgoraj obrav-
navani slovenski primer. Poudarjanje ogroženosti družine je, med drugim,
dokaj očitna gesta premestitve pomena dejstva, da je pravzaprav ogrožena
vsa družba spričo ekonomske negotovosti, bolj fiktivnega kot realnega bo-
hotenja korupcije in sledi roparske ekonomije, ki je bila neizbežna tudi v
Sloveniji. Toda v Sloveniji vendarle ni bilo tako anarhičnih razmer propa-
da starega sistema in neizoblikovanosti novega kot v vrsti drugih nekdanjih
socialističnih dežel. A vrnimo se k vprašanjem, ki nas tu zanimajo.
Na splošno sprejeta forma družine v tako imenovanem civiliziranem
zahodnem svetu kot institucije na nejasni meji med politično državo in
civilno družbo je v historičnem pogledu ozko povezana z nastajanjem in
razvojem meščanske družbe, kar pomeni, da je bila v vsem tem obdobju
hkrati pravno regulirana in cerkveno posvečena, hkrati zavezana etno-
loško opisljivim kulturnim tradicijam in ideološkim adaptacijam nujnih
sprememb njenih značilnosti glede na spreminjanje materialnih razmer.
Pogled na pozitivne utemeljitvene postavke v meščanskih filozofijah 18.
in 19. stol. opozarja na povezanost pojmovanja družine s pojmom svobode,
utemeljenim v razumevanju svobodne privatne lastnine. Pri tem ne kaže
spregledati, da je bila ideja meščanske družine vpeljana na način idejnega
spopada, da je torej meščanska filozofija s svojimi vrhunskimi predstavni-
ki utemeljila družino tako, da je terjala njeno prilagoditev novemu družbe-
nemu redu. John Locke je tako, denimo, svoje pojmovanje družine vpeljal
s polemiko proti “Patriarchiji” Roberta Filmerja, ki je zagovarjal popolno
oblast očeta kot preneseno suverenost monarha na – kot bi rekli danes –
mikroraven. Locke temu stališču ugovarja najprej z nujnostjo, da del obla-
sti v družini pripada tudi materi, in nato s stališčem, da je očetova oblast
omejena na obdobje, v katerem otroci dosežejo sposobnost za prakticiranje
tiste svobode, ki pripada vsakemu odraslemu državljanu. To, da otroci spo-
štujejo starše, pa jamči lastnina, ki naj bi jo otroci dedovali.11 Polemični ele-
ment ni tuj niti nemški klasični filozofiji, ki s Kantovo praktično filozofi-
jo vpelje družino v sfero naravnopravne družbene pogodbe, kar vsaj poten-
10 Terry Eagleton, The significance of Theory, Oxford 1990, 19.
11 John Locke, Two Treatises of Government, Cambridge 1960, zlasti 6. poglavje II. knjige.
koč univerzalen pojav. Ko v tem kontekstu govorimo o ideologiji, se seveda
sklicujemo na širši pomen tega pojma. Če se sklicujemo na eno od razme-
roma novejših določitev pojma ideologije v inačici Terryja Eagletona, gre
za »skupek vrednot, predstav in verovanj, ki, udejanjeni v določenih mate-
rialnih aparatih, jamčijo za tista spregledovanja ‚realnega‘, ki prispevajo k
reprodukciji vladajočih družbenih odnosov«.10 Model ideologije, kakršne-
ga lahko razberemo iz tega, nam potemtakem pojasnjuje tudi zgoraj obrav-
navani slovenski primer. Poudarjanje ogroženosti družine je, med drugim,
dokaj očitna gesta premestitve pomena dejstva, da je pravzaprav ogrožena
vsa družba spričo ekonomske negotovosti, bolj fiktivnega kot realnega bo-
hotenja korupcije in sledi roparske ekonomije, ki je bila neizbežna tudi v
Sloveniji. Toda v Sloveniji vendarle ni bilo tako anarhičnih razmer propa-
da starega sistema in neizoblikovanosti novega kot v vrsti drugih nekdanjih
socialističnih dežel. A vrnimo se k vprašanjem, ki nas tu zanimajo.
Na splošno sprejeta forma družine v tako imenovanem civiliziranem
zahodnem svetu kot institucije na nejasni meji med politično državo in
civilno družbo je v historičnem pogledu ozko povezana z nastajanjem in
razvojem meščanske družbe, kar pomeni, da je bila v vsem tem obdobju
hkrati pravno regulirana in cerkveno posvečena, hkrati zavezana etno-
loško opisljivim kulturnim tradicijam in ideološkim adaptacijam nujnih
sprememb njenih značilnosti glede na spreminjanje materialnih razmer.
Pogled na pozitivne utemeljitvene postavke v meščanskih filozofijah 18.
in 19. stol. opozarja na povezanost pojmovanja družine s pojmom svobode,
utemeljenim v razumevanju svobodne privatne lastnine. Pri tem ne kaže
spregledati, da je bila ideja meščanske družine vpeljana na način idejnega
spopada, da je torej meščanska filozofija s svojimi vrhunskimi predstavni-
ki utemeljila družino tako, da je terjala njeno prilagoditev novemu družbe-
nemu redu. John Locke je tako, denimo, svoje pojmovanje družine vpeljal
s polemiko proti “Patriarchiji” Roberta Filmerja, ki je zagovarjal popolno
oblast očeta kot preneseno suverenost monarha na – kot bi rekli danes –
mikroraven. Locke temu stališču ugovarja najprej z nujnostjo, da del obla-
sti v družini pripada tudi materi, in nato s stališčem, da je očetova oblast
omejena na obdobje, v katerem otroci dosežejo sposobnost za prakticiranje
tiste svobode, ki pripada vsakemu odraslemu državljanu. To, da otroci spo-
štujejo starše, pa jamči lastnina, ki naj bi jo otroci dedovali.11 Polemični ele-
ment ni tuj niti nemški klasični filozofiji, ki s Kantovo praktično filozofi-
jo vpelje družino v sfero naravnopravne družbene pogodbe, kar vsaj poten-
10 Terry Eagleton, The significance of Theory, Oxford 1990, 19.
11 John Locke, Two Treatises of Government, Cambridge 1960, zlasti 6. poglavje II. knjige.
