Page 31 - Štrajn, Darko. 2018. Vzgoja družbe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 31
Družba in družina 29
čja, kjer je kaj mogoče razložiti tudi s pojmom ideologije. Da bi malo bolj
pojasnili, za kaj nam tu gre, se bomo v naslednjem razdelku s pretežno soci-
ološko usmerjenim pogledom ozrli na nekatere vidike, ki jih sugerirajo raz-
lični diskurzi o zakonski zvezi in o družini v Sloveniji.6
Slovenska družina
Zakonska zveza je okvir ljubezni. Družina je osnovna celica družbe.
Družina je temelj naroda. Družina je življenjska skupnost moža, žene in
njunih otrok. Zdrava družina je pogoj zdravja družbe. Družina je nena-
domestljiva pri vzgoji otrok. Družini je treba posvetiti vso družbeno skrb.
Družina je v krizi. Družina ne sme biti prepuščena sama sebi. Zakon je vre-
dnota. Zdrava družina oblikuje moralnega in odgovornega posameznika.
V družini človek postane človek. Zakonski zvezi moža in žene moramo
znova priznati več pomena. Samo zdrava družina zagotavlja narodu pri-
hodnost. Družinska sreča mora biti eden najpomembnejših ciljev posame-
znika in družbe. Družina mora nuditi človeku zadovoljstvo, ki ga motivi-
ra za boljše delo. Slovenci smo družinski ljudje. Božič je družinski praznik.
Ti citatni stavki, pobrani iz že dokaj vsakdanjega in tudi političnega go-
vorjenja, pričajo, da je tematika družine nadvse primerna za izrekanje ideo-
loških propozicij. Po retorični stiliziranosti, po mestih, s katerih jih izreka-
jo, lahko sodimo, da se ustvarja vtis nekakšne singularnosti in izjemnosti
te problematike; kot da je družina najbolj ogrožena prav zdaj – in ta zdaj-
šnjost je navzoča že lep čas: vsaj od svobodnjaških šestdesetih let naprej. Po
spremembi političnega sistema v začetku devetdesetih let prejšnjega stole-
tja se je perspektiva zagotovo nekoliko premaknila, sociološko ugotovlji-
va dejstva pa so se zameglila. Tako, denimo, konservativni govorci pogosto
namigujejo na to, da je bil koren za »moralno izprijenost« socialistične-
ga režima prav v njegovem odnosu do družine; torej do »biološke substan-
ce« naroda. Seveda ne gre za to ali je ta trditev resnična ali ne, tudi ne gre
za vprašanje, ali je sploh dokazljiva, kajti gre za prisvojitev določene tema-
tike, ki je vedno, povsod in vselej v meščanski epohi služila za poligon ide-
oloških bojev, ki so med drugim tudi boji za pripadnost državljanov dolo-
čenemu pojmovanju form družbene (ko)eksistence. Forma sožitja med lju-
6 Ko je bilo konec enostrankarskega političnega sistema ali konec socializma kot družbenega
reda – pustimo pa odprto vprašanje o tem, kaj se je v bolj dolgoročnem pogledu pravzaprav zgo-
dilo s komunizmom –, so v Sloveniji vprašanja v registru spolne razlike postala poglavitni vir
ideološko obarvanih grupiranj. Spremembe v konstituciji oblasti so nedvomno premaknile iz-
hodišča njene reprodukcije v novonastali demokraciji, ko je vprašanje obvladovanja telesnosti in
populacije (v navezavi z dramatizacijo narodnega vprašanja) prešlo v središče političnega diskur-
za. Verjetno bi dodatne razlage za to kazalo iskati v Foucaultovem pojmu biopolitike.
čja, kjer je kaj mogoče razložiti tudi s pojmom ideologije. Da bi malo bolj
pojasnili, za kaj nam tu gre, se bomo v naslednjem razdelku s pretežno soci-
ološko usmerjenim pogledom ozrli na nekatere vidike, ki jih sugerirajo raz-
lični diskurzi o zakonski zvezi in o družini v Sloveniji.6
Slovenska družina
Zakonska zveza je okvir ljubezni. Družina je osnovna celica družbe.
Družina je temelj naroda. Družina je življenjska skupnost moža, žene in
njunih otrok. Zdrava družina je pogoj zdravja družbe. Družina je nena-
domestljiva pri vzgoji otrok. Družini je treba posvetiti vso družbeno skrb.
Družina je v krizi. Družina ne sme biti prepuščena sama sebi. Zakon je vre-
dnota. Zdrava družina oblikuje moralnega in odgovornega posameznika.
V družini človek postane človek. Zakonski zvezi moža in žene moramo
znova priznati več pomena. Samo zdrava družina zagotavlja narodu pri-
hodnost. Družinska sreča mora biti eden najpomembnejših ciljev posame-
znika in družbe. Družina mora nuditi človeku zadovoljstvo, ki ga motivi-
ra za boljše delo. Slovenci smo družinski ljudje. Božič je družinski praznik.
Ti citatni stavki, pobrani iz že dokaj vsakdanjega in tudi političnega go-
vorjenja, pričajo, da je tematika družine nadvse primerna za izrekanje ideo-
loških propozicij. Po retorični stiliziranosti, po mestih, s katerih jih izreka-
jo, lahko sodimo, da se ustvarja vtis nekakšne singularnosti in izjemnosti
te problematike; kot da je družina najbolj ogrožena prav zdaj – in ta zdaj-
šnjost je navzoča že lep čas: vsaj od svobodnjaških šestdesetih let naprej. Po
spremembi političnega sistema v začetku devetdesetih let prejšnjega stole-
tja se je perspektiva zagotovo nekoliko premaknila, sociološko ugotovlji-
va dejstva pa so se zameglila. Tako, denimo, konservativni govorci pogosto
namigujejo na to, da je bil koren za »moralno izprijenost« socialistične-
ga režima prav v njegovem odnosu do družine; torej do »biološke substan-
ce« naroda. Seveda ne gre za to ali je ta trditev resnična ali ne, tudi ne gre
za vprašanje, ali je sploh dokazljiva, kajti gre za prisvojitev določene tema-
tike, ki je vedno, povsod in vselej v meščanski epohi služila za poligon ide-
oloških bojev, ki so med drugim tudi boji za pripadnost državljanov dolo-
čenemu pojmovanju form družbene (ko)eksistence. Forma sožitja med lju-
6 Ko je bilo konec enostrankarskega političnega sistema ali konec socializma kot družbenega
reda – pustimo pa odprto vprašanje o tem, kaj se je v bolj dolgoročnem pogledu pravzaprav zgo-
dilo s komunizmom –, so v Sloveniji vprašanja v registru spolne razlike postala poglavitni vir
ideološko obarvanih grupiranj. Spremembe v konstituciji oblasti so nedvomno premaknile iz-
hodišča njene reprodukcije v novonastali demokraciji, ko je vprašanje obvladovanja telesnosti in
populacije (v navezavi z dramatizacijo narodnega vprašanja) prešlo v središče političnega diskur-
za. Verjetno bi dodatne razlage za to kazalo iskati v Foucaultovem pojmu biopolitike.
