Page 106 - Štrajn, Darko. 2018. Vzgoja družbe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 106
Vzgoja družbe
tema se je zastavil zaradi družbenih sprememb, o naravi katerih pa si tudi
nihče ni bil docela na jasnem, vse dokler nastanek bogatega sloja ni prepri-
čljivo pokazal na to, da je zmaga demokracije utemeljila zmago kapitaliz-
ma. Vprašanje »modela« šolstva, ki je lahko bolj ali manj selektiven, kom-
petitiven, segregacijski ali karkoli vmes, je seveda ključno. Bistveno je, kako
»model« funkcionira, ne pa, kako je deklariran. Danes skoraj ni dežele,
kjer bi priznali, da izobraževanje ni vsem dostopno, svobodno itn., toda
skoraj nikjer niso rešeni učinka segregacije, deprivilegiranja in favorizira-
nja na socialni podlagi, kar običajno potrjujejo ne ravno pogoste študije, ki
se nanašajo na korelacije med socialnim izvorom učencev in njihovimi iz-
obraževalnimi dosežki. Zelo verjetno je, da k takim učinkom pripomorejo
mehanizmi izobraževanja, ki so kajpak deklarirani kot strokovno uteme-
ljeni in kot dejavniki kakovosti. Ali je za take učinke kriv samo »model«
šolanja ali pa gre za neobvladljive zunajšolske dejavnike, je seveda še poseb-
no vprašanje. V tem pogledu se prav tako srečujemo z vrsto kontroverz, ki
so dostikrat rešljive samo politično, kajti stroka lahko samo predstavi pred-
nosti in slabosti posameznih modelov in v skrajnem primeru še opozori na
njihovo uskladljivost z nacionalno šolsko tradicijo ter s sociološko ugoto-
vljivimi danostmi.
tema se je zastavil zaradi družbenih sprememb, o naravi katerih pa si tudi
nihče ni bil docela na jasnem, vse dokler nastanek bogatega sloja ni prepri-
čljivo pokazal na to, da je zmaga demokracije utemeljila zmago kapitaliz-
ma. Vprašanje »modela« šolstva, ki je lahko bolj ali manj selektiven, kom-
petitiven, segregacijski ali karkoli vmes, je seveda ključno. Bistveno je, kako
»model« funkcionira, ne pa, kako je deklariran. Danes skoraj ni dežele,
kjer bi priznali, da izobraževanje ni vsem dostopno, svobodno itn., toda
skoraj nikjer niso rešeni učinka segregacije, deprivilegiranja in favorizira-
nja na socialni podlagi, kar običajno potrjujejo ne ravno pogoste študije, ki
se nanašajo na korelacije med socialnim izvorom učencev in njihovimi iz-
obraževalnimi dosežki. Zelo verjetno je, da k takim učinkom pripomorejo
mehanizmi izobraževanja, ki so kajpak deklarirani kot strokovno uteme-
ljeni in kot dejavniki kakovosti. Ali je za take učinke kriv samo »model«
šolanja ali pa gre za neobvladljive zunajšolske dejavnike, je seveda še poseb-
no vprašanje. V tem pogledu se prav tako srečujemo z vrsto kontroverz, ki
so dostikrat rešljive samo politično, kajti stroka lahko samo predstavi pred-
nosti in slabosti posameznih modelov in v skrajnem primeru še opozori na
njihovo uskladljivost z nacionalno šolsko tradicijo ter s sociološko ugoto-
vljivimi danostmi.
