Page 75 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 75
Zagatnost performativnosti 73
Možni svetovi
Kot bi rekel Kripke, možni svetovi niso neke daljne dežele, ki jih odkri-
vamo skozi teleskop, možni svetovi so stvar dogovora. Dani so z deskrip-
tivnimi pogoji, ki jim jih pripišemo, in nikoli ne nastopajo kot alternativa
danemu, obstoječemu svetu v celoti. Možni svetovi so vedno delni, nana-
šajo se le na del, na rezino sveta, o kateri je govora. Ločiti moramo dve vr-
sti možnih svetov:
– potencialne svetove (s), ki ne vsebujejo nobene propozicije, ki bi bila v
nasprotju s svetom, ki ga govorec priznava kot svet, ki (resnično) je; poten-
cialni svetovi kot resnično oz. neresnično predstavljajo tisto, kar se v svetu,
ki (resnično) je, zdi možno resnično oz. možno neresnično. Tako, na pri-
mer, propozicija Možno je, da si je Bavčar zapiske delal za osebno uporabo,
napotuje na neki svet, v katerem propozicija Bavčar si je zapiske delal le za
osebno uporabo velja za resnično;
– protidejstvene svetove (š), ki vsebuje vsaj eno propozicijo, ki je v na-
sprotju s propozicijami sveta, ki (resnično) je; v protidejstvenem svetu je
tako resnična vsaj ena propozicija, ki je neresnična. Iz Če bi bil Bavčar svo-
jih zapiskov ne dal Čeliku10 … lahko razberemo, da je Bavčar zapiske dal
Čeliku, napotuje pa na neki protidejstveni svet, v katerem propozicija Bav-
čar svojih zapiskov ni dal Čeliku velja za resnično.
Za Če bi bil Bavčar svojih zapiskov ne dal Čeliku … lahko nadalje reče-
mo, da napotuje na neki naključno protidejstven svet, na svet nečesa, kar ni
resnično, pa bi lahko bilo resnično, v nasprotju z bistveno protidejstvenim
svetom, ki napotuje na svet nečesa, kar ni resnično in ne bi moglo biti re-
snično, ker gre le za plod moje domišljije (na primer, Če bi bili ljudje plazilci
…). Shematično bi razmerja med (možnimi) svetovi lahko prikazali takole:
shema 1
10 Pavle Čelik je bil v tistih časih načelnik policije.
Možni svetovi
Kot bi rekel Kripke, možni svetovi niso neke daljne dežele, ki jih odkri-
vamo skozi teleskop, možni svetovi so stvar dogovora. Dani so z deskrip-
tivnimi pogoji, ki jim jih pripišemo, in nikoli ne nastopajo kot alternativa
danemu, obstoječemu svetu v celoti. Možni svetovi so vedno delni, nana-
šajo se le na del, na rezino sveta, o kateri je govora. Ločiti moramo dve vr-
sti možnih svetov:
– potencialne svetove (s), ki ne vsebujejo nobene propozicije, ki bi bila v
nasprotju s svetom, ki ga govorec priznava kot svet, ki (resnično) je; poten-
cialni svetovi kot resnično oz. neresnično predstavljajo tisto, kar se v svetu,
ki (resnično) je, zdi možno resnično oz. možno neresnično. Tako, na pri-
mer, propozicija Možno je, da si je Bavčar zapiske delal za osebno uporabo,
napotuje na neki svet, v katerem propozicija Bavčar si je zapiske delal le za
osebno uporabo velja za resnično;
– protidejstvene svetove (š), ki vsebuje vsaj eno propozicijo, ki je v na-
sprotju s propozicijami sveta, ki (resnično) je; v protidejstvenem svetu je
tako resnična vsaj ena propozicija, ki je neresnična. Iz Če bi bil Bavčar svo-
jih zapiskov ne dal Čeliku10 … lahko razberemo, da je Bavčar zapiske dal
Čeliku, napotuje pa na neki protidejstveni svet, v katerem propozicija Bav-
čar svojih zapiskov ni dal Čeliku velja za resnično.
Za Če bi bil Bavčar svojih zapiskov ne dal Čeliku … lahko nadalje reče-
mo, da napotuje na neki naključno protidejstven svet, na svet nečesa, kar ni
resnično, pa bi lahko bilo resnično, v nasprotju z bistveno protidejstvenim
svetom, ki napotuje na svet nečesa, kar ni resnično in ne bi moglo biti re-
snično, ker gre le za plod moje domišljije (na primer, Če bi bili ljudje plazilci
…). Shematično bi razmerja med (možnimi) svetovi lahko prikazali takole:
shema 1
10 Pavle Čelik je bil v tistih časih načelnik policije.
