Page 71 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 71
Zagatnost performativnosti 69
pomeni: od dveh izjav, ki imata enako bogato vsebino, je bolj pertinentna
tista, ki napeljuje k več pragmatičnim konsekvencam. Od dveh izjav, ki na-
peljujeta k enakemu številu pragmatičnih konsekvenc, je bolj pertinentna
tista, katere vsebina je manj bogata. Dva poslušalca, katerih spoznanja in
pojmovanja so različna, iz iste izjave ne bosta potegnila enakih konsekvenc,
niti ji priznala enake pertinentnosti.
Na malce abstraktnejši in bolj formaliziran način bi torej lahko rekli, da
je neki stavek p toliko pertinentnejši glede na množico stavkov M, kolikor po-
vezava stavka p in množice stavkov M omogoča izračun večjega števila no-
vih pragmatičnih konsekvenc. Od dveh stavkov p in q, ki napeljujeta k ena-
kemu številu novih pragmatičnih konsekvenc glede na množico stavkov M,
pa je pertinentnejši tisti, ki vsebuje manj informacij.
Za ponazoritev tokrat ne bomo potrebovali kakega fiktivnega primera;
kar najnatančnejšo potrditev in ilustracijo te teorije (namreč teorije aksio-
ma pertinentnosti) nam je namreč sredi junija 1988 ponudila takratna po-
litična situacija v Sloveniji. S »politično situacijo« seveda mislimo na are-
tacijo Janeza Janše, Ivana Borštnerja in Davida Tasića ter na, za slovensko
in jugoslovansko politično vodstvo, nepredvidene dogodke, ki so ji sledi-
li. Poglejmo, kako si z minimalističnim konceptualnim aparatom aksioma
pertinentnosti lahko pomagamo pri dešifriranju nekaterih dvoumnih (po-
litičnih) izjav, ki jih je povrgla tedanja politična klima.
Za začetek torej potrebujemo množico spoznanj in pojmovanj M,
izraženih v obliki stavkov. Če poskušamo kar največ podatkov ubese-
diti v kar najmanjšem številu stavkov, dobimo nekako sedem trditev
(upoštevajoč seveda stanje z začetka junija 1988):
1. Janez Janša, Ivan Borštner in David Tasić so bili v začetku junija are-
tirani v sumljivih okoliščinah.
2. Takoj so bili predani vojaškim oblastem in premeščeni v vojaški za-
por.
3. Ustanovljen je bil Odbor za zaščito njihovih pravic, ki uživa široko
podporo javnosti.
4. Odbor za priprte zahteva ukinitev pripora, obrambo s prostosti in ci-
vilne zagovornike.
5. Organizirana demokratična javnost od vojaških oblasti zahteva do-
datnih pojasnil o vzrokih za pripor in o ravnanju s priprtimi.
6. Primer treh priprtih postane osrednji medijski dogodek, zahtevam
Odbora pa se priključi tudi celotno slovensko politično vodstvo.
pomeni: od dveh izjav, ki imata enako bogato vsebino, je bolj pertinentna
tista, ki napeljuje k več pragmatičnim konsekvencam. Od dveh izjav, ki na-
peljujeta k enakemu številu pragmatičnih konsekvenc, je bolj pertinentna
tista, katere vsebina je manj bogata. Dva poslušalca, katerih spoznanja in
pojmovanja so različna, iz iste izjave ne bosta potegnila enakih konsekvenc,
niti ji priznala enake pertinentnosti.
Na malce abstraktnejši in bolj formaliziran način bi torej lahko rekli, da
je neki stavek p toliko pertinentnejši glede na množico stavkov M, kolikor po-
vezava stavka p in množice stavkov M omogoča izračun večjega števila no-
vih pragmatičnih konsekvenc. Od dveh stavkov p in q, ki napeljujeta k ena-
kemu številu novih pragmatičnih konsekvenc glede na množico stavkov M,
pa je pertinentnejši tisti, ki vsebuje manj informacij.
Za ponazoritev tokrat ne bomo potrebovali kakega fiktivnega primera;
kar najnatančnejšo potrditev in ilustracijo te teorije (namreč teorije aksio-
ma pertinentnosti) nam je namreč sredi junija 1988 ponudila takratna po-
litična situacija v Sloveniji. S »politično situacijo« seveda mislimo na are-
tacijo Janeza Janše, Ivana Borštnerja in Davida Tasića ter na, za slovensko
in jugoslovansko politično vodstvo, nepredvidene dogodke, ki so ji sledi-
li. Poglejmo, kako si z minimalističnim konceptualnim aparatom aksioma
pertinentnosti lahko pomagamo pri dešifriranju nekaterih dvoumnih (po-
litičnih) izjav, ki jih je povrgla tedanja politična klima.
Za začetek torej potrebujemo množico spoznanj in pojmovanj M,
izraženih v obliki stavkov. Če poskušamo kar največ podatkov ubese-
diti v kar najmanjšem številu stavkov, dobimo nekako sedem trditev
(upoštevajoč seveda stanje z začetka junija 1988):
1. Janez Janša, Ivan Borštner in David Tasić so bili v začetku junija are-
tirani v sumljivih okoliščinah.
2. Takoj so bili predani vojaškim oblastem in premeščeni v vojaški za-
por.
3. Ustanovljen je bil Odbor za zaščito njihovih pravic, ki uživa široko
podporo javnosti.
4. Odbor za priprte zahteva ukinitev pripora, obrambo s prostosti in ci-
vilne zagovornike.
5. Organizirana demokratična javnost od vojaških oblasti zahteva do-
datnih pojasnil o vzrokih za pripor in o ravnanju s priprtimi.
6. Primer treh priprtih postane osrednji medijski dogodek, zahtevam
Odbora pa se priključi tudi celotno slovensko politično vodstvo.
