Page 74 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 74
Od performativa do govornih dejanj
Zdaj pa si oglejmo naslednji primer:
(14) Stanovnik očita Bavčarju, da je prekršil njun dogovor.
Ta predpostavlja:
(15) Bavčar in Stanovnik sta sklenila dogovor.
Vendar pa lahko brez zadrege rečemo:
(16) Stanovnik očita Bavčarju, da je prekršil njun dogovor. Vendar pa sploh ni bil Bav-
čar tisti, ki ga je prekršil.
To dejstvo lahko pojasnimo le s preskokom iz enega vesolja verovanj v
drugega: propozicija Bavčar je prekršil najin (njun) dogovor, je resnična (le)
v Stanovnikovem vesolju verovanj, ne pa tudi v mojem. Mojemu vesolju ve-
rovanj nekako celo uhaja, saj po eni strani pri dogovoru nisem sodeloval in
se lahko opiram le na Stanovnikove besede, po drugi strani pa − prav zato!
− ne vem, kaj Stanovnik s »prekršiti« misli. Propoziciji Bavčar je prekršil
najin (njun) dogovor, kakor tudi njeni predpostavki, tako ne morem pripi-
sati ne resničnostne ne neresničnostne vrednosti in v mojem vesolju vero-
vanj ostaja nedoločljiva.
Vesolja verovanj: nekaj definicij
Kaj pa to sploh pomeni, kdaj je neka propozicija v nekem vesolju vero-
vanj nedoločljiva?
1. Če je nerazumljiva.
Propozicija
(17) Prolepsa je retorična figura,
je nerazumljiva za nekoga, ki bodisi ne ve, kaj je prolepsa, bodisi ne ve, kaj
je retorična figura. Ker torej ne ve (in ne more vedeti), kakšno resničnostno
vrednost naj ji pripiše, je v njegovem vesolju verovanj nedoločljiva, oz. na-
tančneje: ni del njegovega vesolja verovanj, iz njega je izvržena.
2. Če je nesmiselna.
Vzemimo, da p predpostavlja q, q pa je neresničen v vseh možnih sveto-
vih: v tem primeru bo p nedoločljiv, ker je nesmiseln. Vendar pa: kaj sploh
pomeni »biti neresničen v vseh možnih svetovih« in kaj možni svetovi
sploh so?
Zdaj pa si oglejmo naslednji primer:
(14) Stanovnik očita Bavčarju, da je prekršil njun dogovor.
Ta predpostavlja:
(15) Bavčar in Stanovnik sta sklenila dogovor.
Vendar pa lahko brez zadrege rečemo:
(16) Stanovnik očita Bavčarju, da je prekršil njun dogovor. Vendar pa sploh ni bil Bav-
čar tisti, ki ga je prekršil.
To dejstvo lahko pojasnimo le s preskokom iz enega vesolja verovanj v
drugega: propozicija Bavčar je prekršil najin (njun) dogovor, je resnična (le)
v Stanovnikovem vesolju verovanj, ne pa tudi v mojem. Mojemu vesolju ve-
rovanj nekako celo uhaja, saj po eni strani pri dogovoru nisem sodeloval in
se lahko opiram le na Stanovnikove besede, po drugi strani pa − prav zato!
− ne vem, kaj Stanovnik s »prekršiti« misli. Propoziciji Bavčar je prekršil
najin (njun) dogovor, kakor tudi njeni predpostavki, tako ne morem pripi-
sati ne resničnostne ne neresničnostne vrednosti in v mojem vesolju vero-
vanj ostaja nedoločljiva.
Vesolja verovanj: nekaj definicij
Kaj pa to sploh pomeni, kdaj je neka propozicija v nekem vesolju vero-
vanj nedoločljiva?
1. Če je nerazumljiva.
Propozicija
(17) Prolepsa je retorična figura,
je nerazumljiva za nekoga, ki bodisi ne ve, kaj je prolepsa, bodisi ne ve, kaj
je retorična figura. Ker torej ne ve (in ne more vedeti), kakšno resničnostno
vrednost naj ji pripiše, je v njegovem vesolju verovanj nedoločljiva, oz. na-
tančneje: ni del njegovega vesolja verovanj, iz njega je izvržena.
2. Če je nesmiselna.
Vzemimo, da p predpostavlja q, q pa je neresničen v vseh možnih sveto-
vih: v tem primeru bo p nedoločljiv, ker je nesmiseln. Vendar pa: kaj sploh
pomeni »biti neresničen v vseh možnih svetovih« in kaj možni svetovi
sploh so?
