Page 67 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 67
Zagatnost performativnosti 65
Potemtakem nam ostane še kategorija načina:
Bodite jasni!,
ki prav tako ostaja neizpolnjena. B je prekršila še zlasti prvo in drugo
maksimo te kategorije, namreč:
Izogibajte se nejasnemu izražanju!
in
Izogibajte se dvoumnosti!
Nikakor ni namreč že vnaprej jasno, kaj konverzacijski prispevek B po-
meni, kako ga je treba brati: kot (3), kot (4), ali kot (5).
Paradoks je v tem, da je eden od razlogov − morda celo glavni razlog −
za kršitev prvih dveh maksim kategorije načina prav tretja maksima kate-
gorije načina, namreč:
Bodite kratki!
Če bi B ne bila tako suha in skopa, bi se kršitvi prvih dveh maksim lah-
ko izognila. Vendar pa po drugi strani že vemo, da − upoštevajoč nekate-
re hipoteze − prav verbalna skupnost oz. kratkost, rešuje, odlaga ali prikri-
va nekatere probleme.
Konverzacijske implikature
Sicer pa kršitev posameznih maksim na račun drugih (maksim) za Gri-
cea ne predstavlja nikakršnega problema. Če je kaka maksima kršena, pra-
vi Grice, lahko to pojasnimo:
a) bodisi s predpostavko, da bi sicer prišla v nasprotje s kako drugo ma-
ksimo;
b) bodisi s predpostavko, da je bila kršena le na ravni povedanega, ne pa
tudi na ravni impliciranega (kar je pogosto pravzaprav le posledica in eks-
plikacija možnosti a).
Na primer (Griceov primer):
(6) A in B se pogovarjata o skupnem prijatelju C.
A: Kje živi C?
B: Nekje na jugu Francije.
Po Griceu B-jev odgovor ni dovolj informativen, da bi zadovoljivo od-
govoril na A-jevo vprašanje, s čimer je prekršil prvo maksimo kvantitete.
To kršitev lahko pojasnimo le, če predpostavimo, da bi v nasprotnem pri-
Potemtakem nam ostane še kategorija načina:
Bodite jasni!,
ki prav tako ostaja neizpolnjena. B je prekršila še zlasti prvo in drugo
maksimo te kategorije, namreč:
Izogibajte se nejasnemu izražanju!
in
Izogibajte se dvoumnosti!
Nikakor ni namreč že vnaprej jasno, kaj konverzacijski prispevek B po-
meni, kako ga je treba brati: kot (3), kot (4), ali kot (5).
Paradoks je v tem, da je eden od razlogov − morda celo glavni razlog −
za kršitev prvih dveh maksim kategorije načina prav tretja maksima kate-
gorije načina, namreč:
Bodite kratki!
Če bi B ne bila tako suha in skopa, bi se kršitvi prvih dveh maksim lah-
ko izognila. Vendar pa po drugi strani že vemo, da − upoštevajoč nekate-
re hipoteze − prav verbalna skupnost oz. kratkost, rešuje, odlaga ali prikri-
va nekatere probleme.
Konverzacijske implikature
Sicer pa kršitev posameznih maksim na račun drugih (maksim) za Gri-
cea ne predstavlja nikakršnega problema. Če je kaka maksima kršena, pra-
vi Grice, lahko to pojasnimo:
a) bodisi s predpostavko, da bi sicer prišla v nasprotje s kako drugo ma-
ksimo;
b) bodisi s predpostavko, da je bila kršena le na ravni povedanega, ne pa
tudi na ravni impliciranega (kar je pogosto pravzaprav le posledica in eks-
plikacija možnosti a).
Na primer (Griceov primer):
(6) A in B se pogovarjata o skupnem prijatelju C.
A: Kje živi C?
B: Nekje na jugu Francije.
Po Griceu B-jev odgovor ni dovolj informativen, da bi zadovoljivo od-
govoril na A-jevo vprašanje, s čimer je prekršil prvo maksimo kvantitete.
To kršitev lahko pojasnimo le, če predpostavimo, da bi v nasprotnem pri-
