Page 66 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 66
Od performativa do govornih dejanj
ali celo, v »trdi« različici:
(4) Tudi jaz verjamem, da je neiskren,
je s tem prekršila prvo maksimo kategorije kvalitete, saj je trdila nekaj, za
kar je vedela, da ni resnično.
2. Če pa je njen prispevek, nasprotno, pomenil:
(5) Verjamem, da verjameš, da je neiskren,
je B s tem prekršila drugo maksimo kategorije kvalitete, saj je trdila nekaj,
za kar ni imela zadostnih dokazov.
Je bila vsaj relevantna, kot to zahteva kategorija odnosa? Ne nujno, vse-
kakor pa je težko reči. V odnosu do propozicije, vsebovane v izjavi A − pro-
pozicije v vsej svoji abstraktnosti in nedoločenosti −, bi še nekako lahko re-
kli, da je bila B relevantna (pač v kolikor lahko predpostavimo, da je bila
njena izjava prav replika na A-jino lamentiranje). Če pa vzamemo v obzir
izjavljanje − kontekst izjavljanja − se je res težko nedvoumno odločiti.
S stališča A, bi B ne utegnila biti relevantna, in to iz dveh (različnih)
razlogov:
1. Če obdržimo hipotezo, da je A od B želela njeno intimno mnenje
o iskrenosti svojega bivšega moža, B ni bila relevantna, ker se je omejila le
na kratko izjavo sočutja, s tem pa je obenem prekršila tudi prvo maksimo
kvantitete.
2. Toda celo ta kratka izjava sočutja bi v podobni situaciji že lahko bila
preveč: izjava Verjamem ti, bi utegnila pomeniti, da B ve nekaj, kar bi
lahko vedela le A. B-jin Verjamem ti, bi tako utegnil biti v nasprotju z
drugo maksimo kategorije kvantitete, saj lahko implicira nekaj takega
kot: Tudi jaz o tem vem to in ono (pač tisto, kar bi zaradi svojega zakon-
skega staža utegnila vedeti le A).
B pa bi, nasprotno, lahko sklepala povsem drugače, namreč: »Kdor
molči, nekaj skriva« (še zlasti če upoštevamo »hipotezo«, da je imela
B z bivšim možem svoje prijateljice A razmerje), in bi zato (pač v skladu
z drugo maksimo kvantitete) izbrala le situaciji primerno vljudnostno
izjavo, s čimer pa bi istočasno kršila prvi maksimo kategorije kvalitete.5
5 B bi seveda lahko sklepala tudi v skladu z ljudskim reklom »Kdor molči, ta soglaša«, kar bi si-
tuacijo, še zlasti pa analizo, neskončno zapletlo. Ker pa naš namen ni popolna klasifikacija pogo-
vornih možnosti, temveč le ilustracija nemožnosti popolne pogovorne klasifikacije, bomo to mo-
žnost, ki sicer nikakor ni nezanimiva, v tem besedilu zanemarili.
ali celo, v »trdi« različici:
(4) Tudi jaz verjamem, da je neiskren,
je s tem prekršila prvo maksimo kategorije kvalitete, saj je trdila nekaj, za
kar je vedela, da ni resnično.
2. Če pa je njen prispevek, nasprotno, pomenil:
(5) Verjamem, da verjameš, da je neiskren,
je B s tem prekršila drugo maksimo kategorije kvalitete, saj je trdila nekaj,
za kar ni imela zadostnih dokazov.
Je bila vsaj relevantna, kot to zahteva kategorija odnosa? Ne nujno, vse-
kakor pa je težko reči. V odnosu do propozicije, vsebovane v izjavi A − pro-
pozicije v vsej svoji abstraktnosti in nedoločenosti −, bi še nekako lahko re-
kli, da je bila B relevantna (pač v kolikor lahko predpostavimo, da je bila
njena izjava prav replika na A-jino lamentiranje). Če pa vzamemo v obzir
izjavljanje − kontekst izjavljanja − se je res težko nedvoumno odločiti.
S stališča A, bi B ne utegnila biti relevantna, in to iz dveh (različnih)
razlogov:
1. Če obdržimo hipotezo, da je A od B želela njeno intimno mnenje
o iskrenosti svojega bivšega moža, B ni bila relevantna, ker se je omejila le
na kratko izjavo sočutja, s tem pa je obenem prekršila tudi prvo maksimo
kvantitete.
2. Toda celo ta kratka izjava sočutja bi v podobni situaciji že lahko bila
preveč: izjava Verjamem ti, bi utegnila pomeniti, da B ve nekaj, kar bi
lahko vedela le A. B-jin Verjamem ti, bi tako utegnil biti v nasprotju z
drugo maksimo kategorije kvantitete, saj lahko implicira nekaj takega
kot: Tudi jaz o tem vem to in ono (pač tisto, kar bi zaradi svojega zakon-
skega staža utegnila vedeti le A).
B pa bi, nasprotno, lahko sklepala povsem drugače, namreč: »Kdor
molči, nekaj skriva« (še zlasti če upoštevamo »hipotezo«, da je imela
B z bivšim možem svoje prijateljice A razmerje), in bi zato (pač v skladu
z drugo maksimo kvantitete) izbrala le situaciji primerno vljudnostno
izjavo, s čimer pa bi istočasno kršila prvi maksimo kategorije kvalitete.5
5 B bi seveda lahko sklepala tudi v skladu z ljudskim reklom »Kdor molči, ta soglaša«, kar bi si-
tuacijo, še zlasti pa analizo, neskončno zapletlo. Ker pa naš namen ni popolna klasifikacija pogo-
vornih možnosti, temveč le ilustracija nemožnosti popolne pogovorne klasifikacije, bomo to mo-
žnost, ki sicer nikakor ni nezanimiva, v tem besedilu zanemarili.
