Page 62 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 62
Od performativa do govornih dejanj
Performativ in ilokucija: dva različna koncepta
Performativ in ilokucijsko dejanje torej nista dve imeni, dve modalite-
ti istega koncepta, temveč dva različna koncepta. Performativ je tisti, ki je
strogo zamejen z družbenimi, zunajjezikovnimi konvencijami, pri ilokucij-
skem dejanju pa so konvencionalna le njegova sredstva (jezik oz. uporaba
jezika v komunikacijske namene),25 njegova (ilokucijska) moč pa je v naj-
boljšem primeru odvisna od uspešnega zapopadenja kompleksne igre in-
tenc, v najslabšem pa …
Suspenz treh pik(ic) je povsem na mestu, kajti povsem nemogoče je na-
tančno odgovoriti, od česa vse je odvisna uspešna izvršitev nekega ilokucij-
skega dejanja in kaj je tisto, kar razveljavi oz. suspendira kompleksno igro
intenc, v vsakem primeru pa je to stvar poslušalca in ne govorca.
Morda pa si je potrebno vprašanje zastaviti drugače: morda je instru-
mentarij teorije govornih dejanj nezadosten ali celo neprimeren za analizo
vsakdanjega govora in komunikacije, morda se je moramo lotiti drugače, z
drugačnim orodjem?
25 Strawson celo poudarja (Intentions and Conventions in Speech Acts), da se govorna dejanja, ki
temeljijo na intencah, in govorna dejanja, ki temeljijo na konvencijah, na neki način izključuje-
jo, da vpeljava zunajjezikovnih konvencij v kompleksno igro intenc shemo tako preobremeni, da
se zlomi, da v skrajni konsekvenci celo ni več mogoče ugotoviti (in zagotoviti), na koga je bila za-
devna izjava sploh naslovljena. Po drugi strani, v primeru govornih dejanj, ki temeljijo na zuna-
jjezikovnih konvencijah, pa so intence pravzaprav odveč, kajti če so zunajjezikovne konvencije
dovolj močne, je povsem vseeno, ali je imel govorec pri izjavljanju sploh kako intenco ali pa mu
je izjava ušla po nesreči.
Performativ in ilokucija: dva različna koncepta
Performativ in ilokucijsko dejanje torej nista dve imeni, dve modalite-
ti istega koncepta, temveč dva različna koncepta. Performativ je tisti, ki je
strogo zamejen z družbenimi, zunajjezikovnimi konvencijami, pri ilokucij-
skem dejanju pa so konvencionalna le njegova sredstva (jezik oz. uporaba
jezika v komunikacijske namene),25 njegova (ilokucijska) moč pa je v naj-
boljšem primeru odvisna od uspešnega zapopadenja kompleksne igre in-
tenc, v najslabšem pa …
Suspenz treh pik(ic) je povsem na mestu, kajti povsem nemogoče je na-
tančno odgovoriti, od česa vse je odvisna uspešna izvršitev nekega ilokucij-
skega dejanja in kaj je tisto, kar razveljavi oz. suspendira kompleksno igro
intenc, v vsakem primeru pa je to stvar poslušalca in ne govorca.
Morda pa si je potrebno vprašanje zastaviti drugače: morda je instru-
mentarij teorije govornih dejanj nezadosten ali celo neprimeren za analizo
vsakdanjega govora in komunikacije, morda se je moramo lotiti drugače, z
drugačnim orodjem?
25 Strawson celo poudarja (Intentions and Conventions in Speech Acts), da se govorna dejanja, ki
temeljijo na intencah, in govorna dejanja, ki temeljijo na konvencijah, na neki način izključuje-
jo, da vpeljava zunajjezikovnih konvencij v kompleksno igro intenc shemo tako preobremeni, da
se zlomi, da v skrajni konsekvenci celo ni več mogoče ugotoviti (in zagotoviti), na koga je bila za-
devna izjava sploh naslovljena. Po drugi strani, v primeru govornih dejanj, ki temeljijo na zuna-
jjezikovnih konvencijah, pa so intence pravzaprav odveč, kajti če so zunajjezikovne konvencije
dovolj močne, je povsem vseeno, ali je imel govorec pri izjavljanju sploh kako intenco ali pa mu
je izjava ušla po nesreči.
