Page 64 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 64
Od performativa do govornih dejanj
Kar takoj že povejmo, da se bo pokazalo, da kooperacijski princip in po-
drejene mu maksime ne zadostujejo, vse dokler ne vpeljemo t. i. »vesolja
verovanj«; ko pa smo enkrat vpeljali vesolje verovanj, postane kooperacij-
ski princip s svojimi maksimami odveč in ga lahko nadomestimo z enim sa-
mim aksiomom pertinentnosti.
Preden pa se lotimo definicij omenjenih novih konceptov (aksiom per-
tinentnosti, vesolje verovanj), si oglejmo aplikacijo kooperacijskega principa
na, za začetek, fiktivnem primeru.
Konverzacijske maksime
Dve prijateljici, recimo jima A in B, se sprehajata po ulici.4 Na drugi
strani ulice A zagleda svojega bivšega moža in z glasom, polnim grenko-
be, reče:
(1) Tako je neiskren.
B pa ji odgovori:
(2) Verjamem ti.
Kaj B verjame? Da je bivši mož njene prijateljice A neiskren? Kaj pa o
tem sploh (lahko) ve? Konec koncev je bila A tista, ki je bila z njim poroče-
na celih dvajset let, B pa je le ena od njenih prijateljic. Vse, kar bi B z izjavo
(2) lahko rekla je, da ona, B, verjame, da A verjame (da ima vse razloge, da
verjame), da je njen bivši mož neiskren.
Vendar pa verovanje A ni niti zadosten niti nujen razlog, da bi verjela
tudi B. Morda njen namen sploh ni bil v tem, da prepriča B o neiskrenosti
svojega bivšega moža. Pa pustimo labirinte namena ob strani in poskušaj-
mo ta konverzacijski drobec umestiti glede na Griceov kooperacijski princip
in glede na maksime, ki so mu podrejene.
Kooperacijski princip, kot vemo, zahteva:
Naj bo vaš konverzacijski prispevek takšen, da bo po namenu ali smeri
pogovora, v katerega ste vpleteni, ustrezal stopnji pogovora, na kateri se na-
hajate.
Četudi je kooperacijski princip zelo splošen, pa je vseeno težko reči kar
koli o »smeri pogovora«, v katerega sta »vpleteni« A in B. A-jina ločitev
in njeni odnosi z bivšim možem so morda še vedno zelo občutljiva zade-
va, in B morda ne želi drezati v to še vedno nezaceljeno rano. Težko je torej
4 Isti primer smo si bili za ilustracijo neke druge Griceove teorije že izposodili v članku Muscle
of Love, Problemi-Razprave 9−11 (Razpol 1), Ljubljana 1985, 140−144.
Kar takoj že povejmo, da se bo pokazalo, da kooperacijski princip in po-
drejene mu maksime ne zadostujejo, vse dokler ne vpeljemo t. i. »vesolja
verovanj«; ko pa smo enkrat vpeljali vesolje verovanj, postane kooperacij-
ski princip s svojimi maksimami odveč in ga lahko nadomestimo z enim sa-
mim aksiomom pertinentnosti.
Preden pa se lotimo definicij omenjenih novih konceptov (aksiom per-
tinentnosti, vesolje verovanj), si oglejmo aplikacijo kooperacijskega principa
na, za začetek, fiktivnem primeru.
Konverzacijske maksime
Dve prijateljici, recimo jima A in B, se sprehajata po ulici.4 Na drugi
strani ulice A zagleda svojega bivšega moža in z glasom, polnim grenko-
be, reče:
(1) Tako je neiskren.
B pa ji odgovori:
(2) Verjamem ti.
Kaj B verjame? Da je bivši mož njene prijateljice A neiskren? Kaj pa o
tem sploh (lahko) ve? Konec koncev je bila A tista, ki je bila z njim poroče-
na celih dvajset let, B pa je le ena od njenih prijateljic. Vse, kar bi B z izjavo
(2) lahko rekla je, da ona, B, verjame, da A verjame (da ima vse razloge, da
verjame), da je njen bivši mož neiskren.
Vendar pa verovanje A ni niti zadosten niti nujen razlog, da bi verjela
tudi B. Morda njen namen sploh ni bil v tem, da prepriča B o neiskrenosti
svojega bivšega moža. Pa pustimo labirinte namena ob strani in poskušaj-
mo ta konverzacijski drobec umestiti glede na Griceov kooperacijski princip
in glede na maksime, ki so mu podrejene.
Kooperacijski princip, kot vemo, zahteva:
Naj bo vaš konverzacijski prispevek takšen, da bo po namenu ali smeri
pogovora, v katerega ste vpleteni, ustrezal stopnji pogovora, na kateri se na-
hajate.
Četudi je kooperacijski princip zelo splošen, pa je vseeno težko reči kar
koli o »smeri pogovora«, v katerega sta »vpleteni« A in B. A-jina ločitev
in njeni odnosi z bivšim možem so morda še vedno zelo občutljiva zade-
va, in B morda ne želi drezati v to še vedno nezaceljeno rano. Težko je torej
4 Isti primer smo si bili za ilustracijo neke druge Griceove teorije že izposodili v članku Muscle
of Love, Problemi-Razprave 9−11 (Razpol 1), Ljubljana 1985, 140−144.
