Page 57 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 57
Zagatnost performativnosti 55
riti ig2a:,ddaabpi ,biulpporreapbriičelkjisvpilnicditanobioPblpirkeop:rOičpaol,zdaarjjaemnjveagos,vdaainvtaesnbcoa opozo-
padel. bik na-
ne žie3l:eGl umstivsalir,idtiapirmeparPičsantejam, ddaopvo, lčjerabziltougdoivsazma to(G, d)anme bisillip, dreapbriičGanv, njem
da p.
Prav v tem pa je problem, v tem, da le G misli, da ima P dovolj razlogov
za to, da tudi sam (namreč P) verjame, da p. Da bi lahko govorili o uspe-
šno vzpostavljeni komunikaciji, morata tako misliti oba. P se bo morda si-
cer zavedel, da je bila G-jeva intenca opozoriti P-ja, toda dokler se G ne bo
prepričal, da P ve, da je bila G-jeva intenca prav opozoriti in ne kaj drugega,
ne moremo govoriti o uspešni vzpostavitvi komunikacije, torej o tem, da ga
je res uspešno opozoril. Če naj torej zagotovimo uspešno vzpostavitev ko-
cvmoou,(ndGaik-Pjaecvpiojre)e,pimnotzoenrnaacmnojoei2gi,o3pvdoootdeinmattetianškceeoim.41:9 G-jevo intenco, da P prepozna njego-
nikacijskega kroga. intenco, da P prepozna G-jevo inten-
Šele i4 tako omogoča sklenitev komu-
Ta kompleksna igra intenc, ki naj zagotovi pravilno razumetje pomena
in moči neke izjave, je potrebna prav zato, ker ni nekega konvencionalnega
načina, da izvršimo določeno ilokucijsko dejanje. Če bi takšen konvencio-
nalen način obstajal (na primer Searlov), bi bila naša intenca, da sogovor-
nik prepozna našo intenco, da želimo, da prepozna našo intenco, preprosto
odveč: uporabili bi konvencionalno sredstvo, ki zagotavlja izvršitev inten-
diranega ilokucijskega dejanja, in stvari bi se odvijale naprej po nekakšnem
avtomatizmu. Na žalost (ali pa na srečo, pač odvisno, kako na te stvari gle-
damo) pa ni tako, rekli smo, da kompleksna igra intenc omogoča sklenitev
komunikacijskega kroga in (s tem) uspešno izvršitev intendiranega iloku-
cijskega dejanja, omogoča, ne pa tudi zagotavlja. Z drugimi besedami bi
(spet) lahko rekli, da je nujni, ne pa tudi zadostni pogoj. Zakaj?
Ilokucija in perlokucija
Ilokucijsko dejanje ni samo sebi namen, z njim želimo ponavadi doseči
neki učinek. Če nekomu na primer rečemo:
(17) Opozarjam vas, da vas bo bik napadel,
19 Seveda poznamo tudi primere, kjer prepoznanje naše intence ip2onme emnoariendmeloovčiatniaišnetiuzdjaivnee. de-
luje kot sredstvo, s katerim naj zagotovimo pravilno razumetje Ta-
kšni primeri so na primer bahanje, žaljenje, zmerjanje, … in sploh vsa govorna dejanja, ki ne po-
znajo eksplicitne ilokucijske oblike oz. jih ni mogoče izvršiti v 1. os. ed., sed., pov. nakl., tvor.
načina.
riti ig2a:,ddaabpi ,biulpporreapbriičelkjisvpilnicditanobioPblpirkeop:rOičpaol,zdaarjjaemnjveagos,vdaainvtaesnbcoa opozo-
padel. bik na-
ne žie3l:eGl umstivsalir,idtiapirmeparPičsantejam, ddaopvo, lčjerabziltougdoivsazma to(G, d)anme bisillip, dreapbriičGanv, njem
da p.
Prav v tem pa je problem, v tem, da le G misli, da ima P dovolj razlogov
za to, da tudi sam (namreč P) verjame, da p. Da bi lahko govorili o uspe-
šno vzpostavljeni komunikaciji, morata tako misliti oba. P se bo morda si-
cer zavedel, da je bila G-jeva intenca opozoriti P-ja, toda dokler se G ne bo
prepričal, da P ve, da je bila G-jeva intenca prav opozoriti in ne kaj drugega,
ne moremo govoriti o uspešni vzpostavitvi komunikacije, torej o tem, da ga
je res uspešno opozoril. Če naj torej zagotovimo uspešno vzpostavitev ko-
cvmoou,(ndGaik-Pjaecvpiojre)e,pimnotzoenrnaacmnojoei2gi,o3pvdoootdeinmattetianškceeoim.41:9 G-jevo intenco, da P prepozna njego-
nikacijskega kroga. intenco, da P prepozna G-jevo inten-
Šele i4 tako omogoča sklenitev komu-
Ta kompleksna igra intenc, ki naj zagotovi pravilno razumetje pomena
in moči neke izjave, je potrebna prav zato, ker ni nekega konvencionalnega
načina, da izvršimo določeno ilokucijsko dejanje. Če bi takšen konvencio-
nalen način obstajal (na primer Searlov), bi bila naša intenca, da sogovor-
nik prepozna našo intenco, da želimo, da prepozna našo intenco, preprosto
odveč: uporabili bi konvencionalno sredstvo, ki zagotavlja izvršitev inten-
diranega ilokucijskega dejanja, in stvari bi se odvijale naprej po nekakšnem
avtomatizmu. Na žalost (ali pa na srečo, pač odvisno, kako na te stvari gle-
damo) pa ni tako, rekli smo, da kompleksna igra intenc omogoča sklenitev
komunikacijskega kroga in (s tem) uspešno izvršitev intendiranega iloku-
cijskega dejanja, omogoča, ne pa tudi zagotavlja. Z drugimi besedami bi
(spet) lahko rekli, da je nujni, ne pa tudi zadostni pogoj. Zakaj?
Ilokucija in perlokucija
Ilokucijsko dejanje ni samo sebi namen, z njim želimo ponavadi doseči
neki učinek. Če nekomu na primer rečemo:
(17) Opozarjam vas, da vas bo bik napadel,
19 Seveda poznamo tudi primere, kjer prepoznanje naše intence ip2onme emnoariendmeloovčiatniaišnetiuzdjaivnee. de-
luje kot sredstvo, s katerim naj zagotovimo pravilno razumetje Ta-
kšni primeri so na primer bahanje, žaljenje, zmerjanje, … in sploh vsa govorna dejanja, ki ne po-
znajo eksplicitne ilokucijske oblike oz. jih ni mogoče izvršiti v 1. os. ed., sed., pov. nakl., tvor.
načina.
