Page 53 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 53
Zagatnost performativnosti 51
2. G z izjavljanjem S izraža propozicijo, da p, s čimer iz celote govorne-
ga dejanja izvzamemo propozicijo p in se (lahko) osredotočimo na – v Se-
arlovem primeru – posebnost obljubljanja kot vrste ilokucijskega dejanja.
3. Z izražanjem p, G o sebi predicira neko bodoče dejanje D.
V primeru obljubljanja sta (vsaj) dve lastnosti, ki sta stalni in nujni in s
tem elementa propozicije:
a) neko dejanje lahko G predicira le o samem sebi, in ne o kom drugem.
b) predicirano dejanje ne sme biti preteklo dejanje.
4. P-ju bi bilo ljubše, da G naredi D, kot da ne naredi D, in G verjame,
da bi P raje videl, da (G) naredi D, kot da ne naredi D.
Ta pogoj je eden od izvirnih Searlovih doneskov teoriji govornih de-
janj: obljuba je uspešna oz., če naj rečemo z Austinom, posrečena, če:
a) P želi, da G stori D,
in
b) G verjame, da P želi, da (G) stori D, v nasprotnem primeru pač ne gre
(več) za obljubo, temveč za grožnjo. To smo posredno že nakazali z analizo
primera Obljubljam ti, da si me boš zapomnil, ta Searlova hipoteza pa je bila
tudi sicer empirično potrjena.16
5. Niti za G niti za P ni očitno, da bi G tudi sicer storil D.
Tudi to je Searlov izvirni donesek teoriji govornih dejanj in tudi tega je
potrdila (že) prej omenjena empirična raziskava. Poanta petega pogoja (ki
ne velja le za obljubljan je) pa je v tem, da mora biti (vsako) ilokucijsko de-
janje smiselno: nesmiselno je, da obljubimo, da bomo storili to in to, ko pa
je očitno, da bomo to storili v vsakem primeru, ali če, na primer, to že vse-
skozi počenjamo. Če v takšni situaciji, na primer, obljubimo, lahko doseže-
mo prav nasp roten učinek, kakor bi ga obljuba morala doseči (glej pogoj 4).
Prvih pet pogojev Searle imenuje pripravljalni pogoji, pri čemer so po-
goji 1, 2 in 5 splošni (veljajo za sleherno ilokucijsko dejanje), pogoja 3 in 4
pa posebna (veljata (le) za obljubljanje). Pogoji, ki so za (poslušalčevo) ra-
zumetje ilokucijske moči (govorčeve) izjave še posebej pomembni in zani-
majo nas, pa so tile:
6. G-jeva intenca je storiti D.
Pogoj 6 Searle razčleni v dva podpogoja:
a) če je obljuba iskrena, potem je G-jeva intenca storiti D,
16 R. W. Gibbs, S. M. Delaney, Pragmatic Factors in Making and Understanding Promises, v: Di-
scourse Processes 10, 1987, 107–126.
2. G z izjavljanjem S izraža propozicijo, da p, s čimer iz celote govorne-
ga dejanja izvzamemo propozicijo p in se (lahko) osredotočimo na – v Se-
arlovem primeru – posebnost obljubljanja kot vrste ilokucijskega dejanja.
3. Z izražanjem p, G o sebi predicira neko bodoče dejanje D.
V primeru obljubljanja sta (vsaj) dve lastnosti, ki sta stalni in nujni in s
tem elementa propozicije:
a) neko dejanje lahko G predicira le o samem sebi, in ne o kom drugem.
b) predicirano dejanje ne sme biti preteklo dejanje.
4. P-ju bi bilo ljubše, da G naredi D, kot da ne naredi D, in G verjame,
da bi P raje videl, da (G) naredi D, kot da ne naredi D.
Ta pogoj je eden od izvirnih Searlovih doneskov teoriji govornih de-
janj: obljuba je uspešna oz., če naj rečemo z Austinom, posrečena, če:
a) P želi, da G stori D,
in
b) G verjame, da P želi, da (G) stori D, v nasprotnem primeru pač ne gre
(več) za obljubo, temveč za grožnjo. To smo posredno že nakazali z analizo
primera Obljubljam ti, da si me boš zapomnil, ta Searlova hipoteza pa je bila
tudi sicer empirično potrjena.16
5. Niti za G niti za P ni očitno, da bi G tudi sicer storil D.
Tudi to je Searlov izvirni donesek teoriji govornih dejanj in tudi tega je
potrdila (že) prej omenjena empirična raziskava. Poanta petega pogoja (ki
ne velja le za obljubljan je) pa je v tem, da mora biti (vsako) ilokucijsko de-
janje smiselno: nesmiselno je, da obljubimo, da bomo storili to in to, ko pa
je očitno, da bomo to storili v vsakem primeru, ali če, na primer, to že vse-
skozi počenjamo. Če v takšni situaciji, na primer, obljubimo, lahko doseže-
mo prav nasp roten učinek, kakor bi ga obljuba morala doseči (glej pogoj 4).
Prvih pet pogojev Searle imenuje pripravljalni pogoji, pri čemer so po-
goji 1, 2 in 5 splošni (veljajo za sleherno ilokucijsko dejanje), pogoja 3 in 4
pa posebna (veljata (le) za obljubljanje). Pogoji, ki so za (poslušalčevo) ra-
zumetje ilokucijske moči (govorčeve) izjave še posebej pomembni in zani-
majo nas, pa so tile:
6. G-jeva intenca je storiti D.
Pogoj 6 Searle razčleni v dva podpogoja:
a) če je obljuba iskrena, potem je G-jeva intenca storiti D,
16 R. W. Gibbs, S. M. Delaney, Pragmatic Factors in Making and Understanding Promises, v: Di-
scourse Processes 10, 1987, 107–126.
