Page 56 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 56
Od performativa do govornih dejanj
Ali:
(20) Rdečica na obrazu pomeni sram.
Z ne-naravnim pomenom pa imamo opraviti, kadar nekaj storimo z na-
menom, da bi to opazil nekdo drug, in v to kategorijo nedvomno spada tudi
poskus (poudarjam, poskus!) izvršitve ilokucijskega dejanja. Če bi torej ho-
teli z Griceom opisati poskus izvršitve ilokucijskega dejanja, bi torej rekli:
jpinenoevtkzaeGnnUianc-n.jateejvvenaicPnaintp(etirne2o)nciecjzeavi1en(sdia1ted)ilaonjelvejeazk,liiodzuajkačoPvintljperakarnezjpUleomo)gz;naSilnaivnvGPsjea-gjpjeokrvovoaoitzienvindetteseetnninconcaode(kiir31ia)(uzdjlčeoai,gnjdoeeavknbzjUeaig;puoGrčveia---
V vsakem primeru ne-naravnega pomena gre za poskus komunikacije
(verbalne ali neverbalne), za poskus uspešne komunikacije med vsaj dvema
individuoma, in vendar je mogoče, dokazuje Strawson,18 da so izpolnjeni
vsi trije pogoji (da so torej realizirane vse tri intence), da pa G-ju (s pomočjo
oz. preko S) kljub temu ni uspelo vzpostaviti komunikacije s P. Na primer
v naslednjem primeru: G-jeva intenca je z nečim v P ustvariti prepričanje,
da p; sntaemmejsetizpadreopvroičljlejinvodpookgaozj,udia1. Na mestu, kjer ga P lahko vidi, uprizo-
ri oz. p. Pri tem ve, da ga P opazuje pri delu,
ve pa tudi, da P ne ve, da G ve, da ga P opazuje pri delu. G ve, da P uprizor-
jenega dokaza ne bo razumel kot »naraven« dokaz, da p, temveč kot nje-
govo, G-jevo intenco, da v P ustvari prepričanje, da p. G-jeva intenca je to-
rej, da bi P Pprvespeorzanzallongejezgaovtoo,indtaemncioslii1, s tem pa zadovolji pogoju iP2. G mi-
sli, da ima da bi G ne imel intence v ustva-
riti prepričanje, da p, če bi tudi sam (to je G) ne verjel, da p. P-jevo prepo-
znanje G-jeve intence, da bi v njem (v P) vzbudil prepričanje, da p, se torej
P-ju zdi zadosten razlog tudi za njegovo prepričanje, da p, s čimer je izpol-
njen tudi jpeoogsotaj li3n. aVsevnodjiasrtpraanGi.-ju in P-ju ni uspelo vzpostaviti komunika-
cije, vsak
Poskusimo to pojasniti na jezikovnem primeru, na do sedaj že večkrat
uporabljeni izjavi (17):
(17) Opozarjam vas, da vas bo bik napadel.
i1: G želi P-ja opozoriti, da p (»Bik vas bo napadel«).
18 P. F. Strawson, Intention and Convention in Speech Acts, v: Symposium on J. L. Austin, Lon-
don 1969, 386−389.
Ali:
(20) Rdečica na obrazu pomeni sram.
Z ne-naravnim pomenom pa imamo opraviti, kadar nekaj storimo z na-
menom, da bi to opazil nekdo drug, in v to kategorijo nedvomno spada tudi
poskus (poudarjam, poskus!) izvršitve ilokucijskega dejanja. Če bi torej ho-
teli z Griceom opisati poskus izvršitve ilokucijskega dejanja, bi torej rekli:
jpinenoevtkzaeGnnUianc-n.jateejvvenaicPnaintp(etirne2o)nciecjzeavi1en(sdia1ted)ilaonjelvejeazk,liiodzuajkačoPvintljperakarnezjpUleomo)gz;naSilnaivnvGPsjea-gjpjeokrvovoaoitzienvindetteseetnninconcaode(kiir31ia)(uzdjlčeoai,gnjdoeeavknbzjUeaig;puoGrčveia---
V vsakem primeru ne-naravnega pomena gre za poskus komunikacije
(verbalne ali neverbalne), za poskus uspešne komunikacije med vsaj dvema
individuoma, in vendar je mogoče, dokazuje Strawson,18 da so izpolnjeni
vsi trije pogoji (da so torej realizirane vse tri intence), da pa G-ju (s pomočjo
oz. preko S) kljub temu ni uspelo vzpostaviti komunikacije s P. Na primer
v naslednjem primeru: G-jeva intenca je z nečim v P ustvariti prepričanje,
da p; sntaemmejsetizpadreopvroičljlejinvodpookgaozj,udia1. Na mestu, kjer ga P lahko vidi, uprizo-
ri oz. p. Pri tem ve, da ga P opazuje pri delu,
ve pa tudi, da P ne ve, da G ve, da ga P opazuje pri delu. G ve, da P uprizor-
jenega dokaza ne bo razumel kot »naraven« dokaz, da p, temveč kot nje-
govo, G-jevo intenco, da v P ustvari prepričanje, da p. G-jeva intenca je to-
rej, da bi P Pprvespeorzanzallongejezgaovtoo,indtaemncioslii1, s tem pa zadovolji pogoju iP2. G mi-
sli, da ima da bi G ne imel intence v ustva-
riti prepričanje, da p, če bi tudi sam (to je G) ne verjel, da p. P-jevo prepo-
znanje G-jeve intence, da bi v njem (v P) vzbudil prepričanje, da p, se torej
P-ju zdi zadosten razlog tudi za njegovo prepričanje, da p, s čimer je izpol-
njen tudi jpeoogsotaj li3n. aVsevnodjiasrtpraanGi.-ju in P-ju ni uspelo vzpostaviti komunika-
cije, vsak
Poskusimo to pojasniti na jezikovnem primeru, na do sedaj že večkrat
uporabljeni izjavi (17):
(17) Opozarjam vas, da vas bo bik napadel.
i1: G želi P-ja opozoriti, da p (»Bik vas bo napadel«).
18 P. F. Strawson, Intention and Convention in Speech Acts, v: Symposium on J. L. Austin, Lon-
don 1969, 386−389.
