Page 141 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 141
Kako obljubiti 139
In tako v grščini kot »vikarijatna oblika« nastopa imperfektivni se-
danjik z zgolj faktičnim ali dejanskim pomenom. Povsem drugače pa
je v slovenščini:
»V slovenščini pač poznamo vikarijat, da stopi v živahnem pripovedovanju
sedanjik namesto preteklega ali prihodnjega časa, tega vikarijata pa, da bi sto-
pil na mesto perfektivnega imperfektiven glagol, nikakor ne potrebujemo, ker
imamo razvit sedanjik perfektivnih glagolov /poudaril I. Ž. Ž./.«52
Perušek bi na to seveda ugovarjal, da perfektivni sedanjik lahko služi
le kot (perfektivni) prihodnjik, toda Pintar ima tudi zoper ta ugovor izvr-
sten, »struktural(ist ič)en« argument, namreč:
»čemu bi nam bile potem zložene oblike prihodn jega časa »bom dal, bom
dajal«, če bi nezloženi perfektivnik v sedanjikovi obliki vse te posle opravljal
in imel vseskozi pomen prihodnjika«.53
Praesens effectivum/praesens instans
V zvezi s tem se (Pintar) vrača tudi na svoj »paradni« primer iz po-
lemike z Bežkom, namreč na dovršni sedanjik dam.
Tedaj, l. 1890, je trdil, da je tudi dam pravi sedanjik – sicer faktični,
dejanski sedanjik –, če z njim pospremimo izvršitev imenovanega dejanja.
Tokrat, l. 1910, po dvajsetih letih polemike o rabi dovršnega in ne-
dovršnega sedanjika, pa svoje nekdanje stališče teoretsko izredno plo-
dno popravi. V dolgoletni polemiki se je izkazalo, da z dam dejanje lah-
ko le pospremim, nikakor pa ne tudi izvršim. Za glagolsko obliko, s ka-
tero v njej imenovano dejanje z izreko tudi že izvršim, je p. Stanislav
Škrbec predlagal in v dobršni meri tudi že uveljavil termin praesens ef-
fectivum. Pintar tako za dam in sorodne oblike predlaga posrečen ter-
min preasens instans:
»Tale ,dam, je meni po načinu potencijal (možnostnik), po času pa sedanjik,
pa če že nočete, da mu recimo praesens faktnega pomena ali praesens effecti-
vum, tedaj ga imenujmo skratka ,instans, (nastojni čas) … Nas tojno pa imenu-
jemo to, kar se vsak čas lahko zgodi, kar se ima zdaj zdaj zgoditi, kar se v tem
trenotku zgodi, magari se je ravnokar zgodilo.«54
52 N. m.
53 N. d., 501–502.
54 N. d., 502.
In tako v grščini kot »vikarijatna oblika« nastopa imperfektivni se-
danjik z zgolj faktičnim ali dejanskim pomenom. Povsem drugače pa
je v slovenščini:
»V slovenščini pač poznamo vikarijat, da stopi v živahnem pripovedovanju
sedanjik namesto preteklega ali prihodnjega časa, tega vikarijata pa, da bi sto-
pil na mesto perfektivnega imperfektiven glagol, nikakor ne potrebujemo, ker
imamo razvit sedanjik perfektivnih glagolov /poudaril I. Ž. Ž./.«52
Perušek bi na to seveda ugovarjal, da perfektivni sedanjik lahko služi
le kot (perfektivni) prihodnjik, toda Pintar ima tudi zoper ta ugovor izvr-
sten, »struktural(ist ič)en« argument, namreč:
»čemu bi nam bile potem zložene oblike prihodn jega časa »bom dal, bom
dajal«, če bi nezloženi perfektivnik v sedanjikovi obliki vse te posle opravljal
in imel vseskozi pomen prihodnjika«.53
Praesens effectivum/praesens instans
V zvezi s tem se (Pintar) vrača tudi na svoj »paradni« primer iz po-
lemike z Bežkom, namreč na dovršni sedanjik dam.
Tedaj, l. 1890, je trdil, da je tudi dam pravi sedanjik – sicer faktični,
dejanski sedanjik –, če z njim pospremimo izvršitev imenovanega dejanja.
Tokrat, l. 1910, po dvajsetih letih polemike o rabi dovršnega in ne-
dovršnega sedanjika, pa svoje nekdanje stališče teoretsko izredno plo-
dno popravi. V dolgoletni polemiki se je izkazalo, da z dam dejanje lah-
ko le pospremim, nikakor pa ne tudi izvršim. Za glagolsko obliko, s ka-
tero v njej imenovano dejanje z izreko tudi že izvršim, je p. Stanislav
Škrbec predlagal in v dobršni meri tudi že uveljavil termin praesens ef-
fectivum. Pintar tako za dam in sorodne oblike predlaga posrečen ter-
min preasens instans:
»Tale ,dam, je meni po načinu potencijal (možnostnik), po času pa sedanjik,
pa če že nočete, da mu recimo praesens faktnega pomena ali praesens effecti-
vum, tedaj ga imenujmo skratka ,instans, (nastojni čas) … Nas tojno pa imenu-
jemo to, kar se vsak čas lahko zgodi, kar se ima zdaj zdaj zgoditi, kar se v tem
trenotku zgodi, magari se je ravnokar zgodilo.«54
52 N. m.
53 N. d., 501–502.
54 N. d., 502.
