Page 138 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 138
Od performativa do govornih dejanj
vek z govorom, dokler ne bi nastopil oni trenotek, ki bi bil potem za govorni-
ka prihoden.«44
Sklep, ki ga iz tega (Delbrückovega izvajanja) potegne Perušek, je za
performativno diskusijo epistemološko ključ en. Jasno namreč postane, da
gre pri Perušku (in Bežku) na eni ter Škrabcu (in Pintarju) na drugi strani
ne le za dve različni koncepciji jezika, temveč tudi za dve različni koncepciji
realnosti! Perušek namreč sklene takole:
»Iz tega izvajanja… je jasno kakor beli dan, da punktualna akcija ne more biti
pravi sedanjik in s tem je izpodbita vsa teorija o dovršenosti v trenotku govor
jenja. Čim je stvar dovršena, je že pretekla. Izraža se s preteklim časom. Zato
rabi dovršnik samo za oznako prihodnjega dejanja.«45
Ali so performativi v slovenščini mogoči (IV)?
Pozoren bralec se je verjetno že sam začudil ob Peruš kovi trditvi, izre-
čeni nekako mimogrede, da je bila raba dovršnih glagolov za izraz nedovr-
šne akcije posledica nemškega vteka. Tisto, kar nas v tej trditvi tokrat zani-
ma ni »nemški vtek«, temveč »raba dovršnih glagolov za izraz nedovršne
akcije«. Škrabec namreč nikjer ne trdi, da dovršni glagoli rabijo:
1. za »izraz«,
in povrhu še celo izraz
2. »nedovrš(e)ne akcije«.
Nasprotno, Škrabec trdi, da z dovršnim glagolom v sedanjosti izvršimo
akcijo sámo, ker da če se … dejanje zverši z izreko besede, s ketero se imenuje,
… moramo vendar le priznati, da pada oboje v en trenotek.
Perušek na to odgovarja, da sleherna stvar, tudi govorjenje, nekaj časa
traja, pri čemer je (v svoji polemiki s Škrabcem) dvakratno nedosleden in
celo protisloven:
1. skupaj z Delbrückom trdi, da sedanjost ni trenutek, temveč niz tre-
nutkov – torej ravno dovolj za izreko besede, s katero se izvrši tudi v bese-
di imenovano dejanje;
2. različna glagolska dejanja pa koncipira takole:
»Matematska črta a—x—b (axb) je znak dovršenega dejanja. Znači li dovršni
glagol začetek dejanja, tedaj odgovarja tačka a dovršnemu dejanju, izrečene-
44 Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasium zu Laibach, Ljubljana 1910, 15–16.
45 N. d., 16.
vek z govorom, dokler ne bi nastopil oni trenotek, ki bi bil potem za govorni-
ka prihoden.«44
Sklep, ki ga iz tega (Delbrückovega izvajanja) potegne Perušek, je za
performativno diskusijo epistemološko ključ en. Jasno namreč postane, da
gre pri Perušku (in Bežku) na eni ter Škrabcu (in Pintarju) na drugi strani
ne le za dve različni koncepciji jezika, temveč tudi za dve različni koncepciji
realnosti! Perušek namreč sklene takole:
»Iz tega izvajanja… je jasno kakor beli dan, da punktualna akcija ne more biti
pravi sedanjik in s tem je izpodbita vsa teorija o dovršenosti v trenotku govor
jenja. Čim je stvar dovršena, je že pretekla. Izraža se s preteklim časom. Zato
rabi dovršnik samo za oznako prihodnjega dejanja.«45
Ali so performativi v slovenščini mogoči (IV)?
Pozoren bralec se je verjetno že sam začudil ob Peruš kovi trditvi, izre-
čeni nekako mimogrede, da je bila raba dovršnih glagolov za izraz nedovr-
šne akcije posledica nemškega vteka. Tisto, kar nas v tej trditvi tokrat zani-
ma ni »nemški vtek«, temveč »raba dovršnih glagolov za izraz nedovršne
akcije«. Škrabec namreč nikjer ne trdi, da dovršni glagoli rabijo:
1. za »izraz«,
in povrhu še celo izraz
2. »nedovrš(e)ne akcije«.
Nasprotno, Škrabec trdi, da z dovršnim glagolom v sedanjosti izvršimo
akcijo sámo, ker da če se … dejanje zverši z izreko besede, s ketero se imenuje,
… moramo vendar le priznati, da pada oboje v en trenotek.
Perušek na to odgovarja, da sleherna stvar, tudi govorjenje, nekaj časa
traja, pri čemer je (v svoji polemiki s Škrabcem) dvakratno nedosleden in
celo protisloven:
1. skupaj z Delbrückom trdi, da sedanjost ni trenutek, temveč niz tre-
nutkov – torej ravno dovolj za izreko besede, s katero se izvrši tudi v bese-
di imenovano dejanje;
2. različna glagolska dejanja pa koncipira takole:
»Matematska črta a—x—b (axb) je znak dovršenega dejanja. Znači li dovršni
glagol začetek dejanja, tedaj odgovarja tačka a dovršnemu dejanju, izrečene-
44 Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasium zu Laibach, Ljubljana 1910, 15–16.
45 N. d., 16.
