Page 131 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 131
Kako obljubiti 129
por.« In navadno pravimo tako, ker mislimo namreč na vpliv spisa, ki se dalje
širi, ne na doveršenje dela pisavčevega /poudaril I. Ž. Ž./.26
»Trenutek prave sedanjosti« je torej neujemljiv: sedan jik nedovršne-
ga glagola ga ne more izraziti, ker lahko izraža le trajanje, sedanjik dovršne-
ga glagola pa ga prav tako ne more izraziti, vendar tokrat ne le zato, ker bi
ne mogel zaznamovati trenutka »prave sedanjosti«, temveč zato, »ker je
to, kar je dovršeno, prav zato tudi že preteklo«. Rečem lahko torej le »de-
lam« in pa »dodelal sem«, trenutek »dodelanja«, trenutek »prave seda-
njosti«, pa ostaja neujemljiv.
Kako torej izraziti dejanja, ki jih izvrši prav beseda, ki jih imenuje, deja-
nja, ki se rojevajo prav v tem neujemljivem trenutku? Pri dejanjih, katerih
izvršitev je od besed bolj ali manj neodvisna, saj le konstatira njihov potek
ali izvršitev, je ta problem postranskega pomena, toda kako izvršiti dejanja,
katerih pogoj je prav ta »konstatacija« sama?
Ali so performativi v slovenščini mogoči (II)?
Leta 1892 je Škrabec izraze, ki takšna dejanja poimenujejo, odpravil
kot »germanizme in latinizme«, pet let kasneje27 pa se mu, prav ob defini-
ciji nedovršnega sedanjik a, do katere se je bil dokopal, »kažejo v drugač-
ni luči«.
Djanja, ki se stori z besedo, s katero se imenuje … stari poganski Sloveni … naj-
brž … niso poznali; ali dandanašnji se ga ne moremo ogniti. Treba je torej, da
se zagotovimo, kako ga je izražati.28
Cerkvena slovanščina je v te namene uporabljala nedovršnik, prav tako
hrvaščina, Slovenci pa nedovršnika, v primeru, keder bi bila z dotično be-
sedo opravljena tudi stvar, ne moremo rabiti, ker preživo čutimo nedovrše-
nost dejanja, da bi se mogli tako izražati. Kedor zmirom le odvezuje, pravi
Škrabec, Bog ve, ali bo kedaj kaj odvezal.
Škrabec ta svoj premislek podpre z dvema dokazoma, 1) zgodovinskim
in 2) logičnim.
Ad 1) Zato so rekli naši stari vže pred 8 do 9 sto leti v takih primerih, kaker vi-
dimo v frizinških spominikih: izpovede, poročo, zaglagoljo t. j. izpovem, po-
ročím, zaglagóljem (odpovem se).29
26 Cvetje …. XVI. tečaj. 8. zvezek, Gorica 1897.
27 Cvetje …, XVI. tečaj, 8. zvezek, Gorica 1897.
28 N. m.
29 N. m.
por.« In navadno pravimo tako, ker mislimo namreč na vpliv spisa, ki se dalje
širi, ne na doveršenje dela pisavčevega /poudaril I. Ž. Ž./.26
»Trenutek prave sedanjosti« je torej neujemljiv: sedan jik nedovršne-
ga glagola ga ne more izraziti, ker lahko izraža le trajanje, sedanjik dovršne-
ga glagola pa ga prav tako ne more izraziti, vendar tokrat ne le zato, ker bi
ne mogel zaznamovati trenutka »prave sedanjosti«, temveč zato, »ker je
to, kar je dovršeno, prav zato tudi že preteklo«. Rečem lahko torej le »de-
lam« in pa »dodelal sem«, trenutek »dodelanja«, trenutek »prave seda-
njosti«, pa ostaja neujemljiv.
Kako torej izraziti dejanja, ki jih izvrši prav beseda, ki jih imenuje, deja-
nja, ki se rojevajo prav v tem neujemljivem trenutku? Pri dejanjih, katerih
izvršitev je od besed bolj ali manj neodvisna, saj le konstatira njihov potek
ali izvršitev, je ta problem postranskega pomena, toda kako izvršiti dejanja,
katerih pogoj je prav ta »konstatacija« sama?
Ali so performativi v slovenščini mogoči (II)?
Leta 1892 je Škrabec izraze, ki takšna dejanja poimenujejo, odpravil
kot »germanizme in latinizme«, pet let kasneje27 pa se mu, prav ob defini-
ciji nedovršnega sedanjik a, do katere se je bil dokopal, »kažejo v drugač-
ni luči«.
Djanja, ki se stori z besedo, s katero se imenuje … stari poganski Sloveni … naj-
brž … niso poznali; ali dandanašnji se ga ne moremo ogniti. Treba je torej, da
se zagotovimo, kako ga je izražati.28
Cerkvena slovanščina je v te namene uporabljala nedovršnik, prav tako
hrvaščina, Slovenci pa nedovršnika, v primeru, keder bi bila z dotično be-
sedo opravljena tudi stvar, ne moremo rabiti, ker preživo čutimo nedovrše-
nost dejanja, da bi se mogli tako izražati. Kedor zmirom le odvezuje, pravi
Škrabec, Bog ve, ali bo kedaj kaj odvezal.
Škrabec ta svoj premislek podpre z dvema dokazoma, 1) zgodovinskim
in 2) logičnim.
Ad 1) Zato so rekli naši stari vže pred 8 do 9 sto leti v takih primerih, kaker vi-
dimo v frizinških spominikih: izpovede, poročo, zaglagoljo t. j. izpovem, po-
ročím, zaglagóljem (odpovem se).29
26 Cvetje …. XVI. tečaj. 8. zvezek, Gorica 1897.
27 Cvetje …, XVI. tečaj, 8. zvezek, Gorica 1897.
28 N. m.
29 N. m.
