Page 127 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 127
Kako obljubiti 125
Kaj je sedanjost?
Bežek namreč meni, da je Pintarjeva trditev, po kateri je sedanje ne
samo to, kar se v sedanjosti godi in vrši, temveč tudi tisto, kar se v sedanjo-
sti zgodi in izvrši, nemožen postulat, kateremu noben jezik ustreči ne more
in tudi res ne ustreza. Kajti kaj je sedanjost?
»Sedanjost … ni nič drugega, nego vedno premikujoča se meja med priho-
dnostjo in preteklostjo, nima torej nikakršnega obsega, prav kakor matemati-
ška točka vedno bežeča; nje zadrževanje ali fiksovanje je torej nemožno, zakaj
v tem hipu, ko odpreš usta, da bi konstatoval nje nastop, prešla je že. Sedanjost
konstatovati, to bi bilo isto, kakor hoteti ustaviti tek časa.«16
Temu primerna je tudi njegova definicija sedanjika:
»Sedanjiki značijo ali dejanje, ki v trenutku, ko govorimo, traja in še ni dovrše-
no, ali pa se ponavlja, t.j. dejanje, ki se navadno godi, ki se utegne goditi ali zgo-
diti, dasi se morda ravno sedaj ne godi.«17
Dovršni sedanjik vs. nedovršni sedanjik
S 1. zvezkom XI. tečaja Cvetja (1892), se v polemiko ponovno vključi
tudi Škrabec, le da pomembno premakne optiko. Če je Bežka zaposlovalo
predvsem dokazovanje, da dovršni sedanjik ne more zaznamovati dogaja-
nja, ki poteka v sedanjosti, pa Škrabca zaposluje predvsem druga plat dovr-
šnega sedanjika, namreč dokazovanje, da ne more zaznamovati dogajanja v
prihodnosti. Takole pravi:
»Doveršni sedanjik naznanja sicer ne glede na čas samo nastop dejanja; ali re-
snično je, da si tega nastopa ne mislimo v prošlosti niti v vsakem času, ako ni to
očitno iz drugih besed stavka. Nastopa si tudi ne moremo misliti v vsem času
govorjenja, ker je govorjenje, če še tako kratko, vender nekaj trajnega, nastop
je pa trenotek, ki je že prešel, preden izgovorimo, ali pa ga mej govorjenjem še
le pričakujemo, in je torej šele v prihodnosti, bodisi tudi najbližnji. Ako bere-
te npr.: ,V novi okrožnici se papež izreče proti ločitvi cerkve od deržave,, Vi po
pravici vprašate: ,Kedaj pa izide ta okrožnica in odkod je znano gospodom, o
čem bo govorjenje v nji?,«
16 V. Bežek, Slovniški razgovori, v: Ljubljanski zvon (1891), 632.
17 N. m.
Kaj je sedanjost?
Bežek namreč meni, da je Pintarjeva trditev, po kateri je sedanje ne
samo to, kar se v sedanjosti godi in vrši, temveč tudi tisto, kar se v sedanjo-
sti zgodi in izvrši, nemožen postulat, kateremu noben jezik ustreči ne more
in tudi res ne ustreza. Kajti kaj je sedanjost?
»Sedanjost … ni nič drugega, nego vedno premikujoča se meja med priho-
dnostjo in preteklostjo, nima torej nikakršnega obsega, prav kakor matemati-
ška točka vedno bežeča; nje zadrževanje ali fiksovanje je torej nemožno, zakaj
v tem hipu, ko odpreš usta, da bi konstatoval nje nastop, prešla je že. Sedanjost
konstatovati, to bi bilo isto, kakor hoteti ustaviti tek časa.«16
Temu primerna je tudi njegova definicija sedanjika:
»Sedanjiki značijo ali dejanje, ki v trenutku, ko govorimo, traja in še ni dovrše-
no, ali pa se ponavlja, t.j. dejanje, ki se navadno godi, ki se utegne goditi ali zgo-
diti, dasi se morda ravno sedaj ne godi.«17
Dovršni sedanjik vs. nedovršni sedanjik
S 1. zvezkom XI. tečaja Cvetja (1892), se v polemiko ponovno vključi
tudi Škrabec, le da pomembno premakne optiko. Če je Bežka zaposlovalo
predvsem dokazovanje, da dovršni sedanjik ne more zaznamovati dogaja-
nja, ki poteka v sedanjosti, pa Škrabca zaposluje predvsem druga plat dovr-
šnega sedanjika, namreč dokazovanje, da ne more zaznamovati dogajanja v
prihodnosti. Takole pravi:
»Doveršni sedanjik naznanja sicer ne glede na čas samo nastop dejanja; ali re-
snično je, da si tega nastopa ne mislimo v prošlosti niti v vsakem času, ako ni to
očitno iz drugih besed stavka. Nastopa si tudi ne moremo misliti v vsem času
govorjenja, ker je govorjenje, če še tako kratko, vender nekaj trajnega, nastop
je pa trenotek, ki je že prešel, preden izgovorimo, ali pa ga mej govorjenjem še
le pričakujemo, in je torej šele v prihodnosti, bodisi tudi najbližnji. Ako bere-
te npr.: ,V novi okrožnici se papež izreče proti ločitvi cerkve od deržave,, Vi po
pravici vprašate: ,Kedaj pa izide ta okrožnica in odkod je znano gospodom, o
čem bo govorjenje v nji?,«
16 V. Bežek, Slovniški razgovori, v: Ljubljanski zvon (1891), 632.
17 N. m.
