Page 128 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 128
Od performativa do govornih dejanj
In še:
»Ako vidimo n.pr. podobo, ki kaže sv. Martina v trenotku, ko je dal vbož-
cu kos plašča, ali moremo reči: ,Vidiš, sv. Martin odreže polovico plašča in
jo da beraču,? – Ne! temuč: ,Sv. Martin reže polovico od plašča ter jo daje
beraču,.«18
Škrabec načelno torej ni proti rabi sedanjega dovršnika namesto priho-
dnjika, kjer se da brez škode za določnost govorjenja, s stilističnega stališča
ga celo priporoča, vendar že takrat opozarja:
»Ali, ako je pri doveršnem sedanjiku najprej misliti na prihodnost, vender pri
nas na Kranjskem ni vse eno ali pravim: ,to kravo prodam,, ali pa: ,to kravo
bom prodal,. S pervimi besedami naznanjamo le voljo prodati, ako bo kedo
kupiti hotel; z drugimi pa gotovost, da se bo enkrat tako zgodilo.«19
Med dovršnim sedanjikom in dovršnim prihodnjikom je potrebno raz-
likovati tudi zato, ker se razlikujeta po svojih predpostavkah:
»Dostikrat greši tvoj brat, na primer, predpostavlja, da je že dostikrat grešil in da
je pričakovati, da bo še grešil;
Dostikrat bo grešil tvoj brat, pa predpostavlja, da šele bo grešil, da torej do zdaj
še ni grešil. «
Ali so performativi v slovenščini mogoči (I)?
Škrabčevo razlikovanje si kaže zapomniti – aktualno je postalo
pravzaprav šele čez petnajst let in pa kasneje, v vseh povojnih slovnicah
–, še zlasti zato, ker jasno poudarja, da se prihodnjik lahko tvori le opi-
sno, stališče, ki bo štiri leta kasneje deležno ostrih kritik in bo Škrab-
ca veljalo dolgotrajne polemike, v kateri so se, tako rekoč po sili okoli-
ščin, izoblikovali temelji njegove »performativne teorije«. Že v 3. zvez-
ku XI. tečaja namreč pravi, da dovršnega sedanjika ne moremo upora-
biti niti v primeru
»keder bi bila z dotično besedo opravljena tudi stvar. S »pohvalim te« npr.
zveršiti hvalo, to ni slovensko: pri nas se hvali z besedami »dobro; prav si sto-
ril; si že priden« in podobnimi. »Priporočim se, poklonim se« je barbarizem;
pa ni dosti menj tudi »priporočam se, poklanjam se«. Če se mu kedo res po-
18 Cvetje …, XI. tečaj, 2. zvezek, Gorica 1892.
19 N. m.
In še:
»Ako vidimo n.pr. podobo, ki kaže sv. Martina v trenotku, ko je dal vbož-
cu kos plašča, ali moremo reči: ,Vidiš, sv. Martin odreže polovico plašča in
jo da beraču,? – Ne! temuč: ,Sv. Martin reže polovico od plašča ter jo daje
beraču,.«18
Škrabec načelno torej ni proti rabi sedanjega dovršnika namesto priho-
dnjika, kjer se da brez škode za določnost govorjenja, s stilističnega stališča
ga celo priporoča, vendar že takrat opozarja:
»Ali, ako je pri doveršnem sedanjiku najprej misliti na prihodnost, vender pri
nas na Kranjskem ni vse eno ali pravim: ,to kravo prodam,, ali pa: ,to kravo
bom prodal,. S pervimi besedami naznanjamo le voljo prodati, ako bo kedo
kupiti hotel; z drugimi pa gotovost, da se bo enkrat tako zgodilo.«19
Med dovršnim sedanjikom in dovršnim prihodnjikom je potrebno raz-
likovati tudi zato, ker se razlikujeta po svojih predpostavkah:
»Dostikrat greši tvoj brat, na primer, predpostavlja, da je že dostikrat grešil in da
je pričakovati, da bo še grešil;
Dostikrat bo grešil tvoj brat, pa predpostavlja, da šele bo grešil, da torej do zdaj
še ni grešil. «
Ali so performativi v slovenščini mogoči (I)?
Škrabčevo razlikovanje si kaže zapomniti – aktualno je postalo
pravzaprav šele čez petnajst let in pa kasneje, v vseh povojnih slovnicah
–, še zlasti zato, ker jasno poudarja, da se prihodnjik lahko tvori le opi-
sno, stališče, ki bo štiri leta kasneje deležno ostrih kritik in bo Škrab-
ca veljalo dolgotrajne polemike, v kateri so se, tako rekoč po sili okoli-
ščin, izoblikovali temelji njegove »performativne teorije«. Že v 3. zvez-
ku XI. tečaja namreč pravi, da dovršnega sedanjika ne moremo upora-
biti niti v primeru
»keder bi bila z dotično besedo opravljena tudi stvar. S »pohvalim te« npr.
zveršiti hvalo, to ni slovensko: pri nas se hvali z besedami »dobro; prav si sto-
ril; si že priden« in podobnimi. »Priporočim se, poklonim se« je barbarizem;
pa ni dosti menj tudi »priporočam se, poklanjam se«. Če se mu kedo res po-
18 Cvetje …, XI. tečaj, 2. zvezek, Gorica 1892.
19 N. m.
