Page 126 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 126
Od performativa do govornih dejanj
Doveršni glagoli nam služijo o preteklosti in prihodnjosti, za pravo sedanjost nam rabi-
jo le nedoveršniki. Po svojem pomenu so doveršniki:
a) enodobni (gl. enokratnega djanja), ki pomenjajo enokratno, v hipu doverše-
no djanje brez ozira na čas, v katerem bi se godilo ali veršilo …
b) večdobni (gl. večkratnega djanja), kteri naznanjajo mimo doveršenja ali
konca tudi daljši ali krajši trpež djanja ali stanja …
Nedoveršni glagoli ali nedoveršniki (imperfektivni glagoli = verba actionis
imperfectae) naznanjajo po vsej spregi terpeče djanje ali stanje brez ozira na
začetek, konec ali vspeh … /poudaril I. Ž. Ž./. «
Janežič še posebej poudarja, da v sedanjem času z nedovršniki zazna-
mujemo dejanje, ki se ravnokar godi, z dovršniki pa, da se bo dejanje šele
zgodilo. Podobno meni tudi Šuman:15
»Hipni, dokončalno- in začetno-dovršni glagoli imajo skupno lastnost, da
značijo djanje bez trpeža; pomenijo tedaj ali dovršno minolost: ‚mačko vzdi-
gnoti’ … ali pa pomenijo dovršno prihodnost: ,ko mačko vzdignem’ …
Trpežni, začetno-trpežni, opetovalni in ponavljalni glagoli imajo tudi to splo-
šno lastnost, da značijo djanje, ki je nedovršeno; pomenijo tedaj tudi djanje, ki se
godi, poskuša bez ozira na nasledek: ,mačko vzdigujem’ pomeni trpežno dejanje, a ne
reče, bo li storjeno ali ne, morda ostane samo pri poskušnji: ,mačko vzdigujem ne vedoč
ne kažoč, vzdignem li jo ali ne’ /poudaril I. Ž. Ž./. «
Kar zadeva sporno rabo nekaterih dovršnih sedanjikov, t. i. »faktiških
sedanjikov«, ki naj bi s konstatacijo posprem ili dejanje, ki ga izvršim (na
primer dam, posodim, izročim), pa Bežek, opirajoč se na Šolarjevo razpra-
vo Die Tempora und Modi im Slovenischen mit Rücksicht auf das Deutsche
und die classischen Sprachen, objavljeno v izvestjih velike goriške gimnazi-
je za šolsko leto 1858, ugotavlja, da gre tudi v teh primerih ali za neomeje-
ne ali za futurne ali pa za historične sedanjike. Dam namreč ne konstatira
dejanja, ki da sem ga bil pravkar opravil, temveč pripravljenost, da ga (sploh
šele) opravim. Dam v: Za to knjigo ti dam tri goldinarje, pomeni: Pripra-
vljen sem ti dati tri goldinarje, če …, pri čemer tisti če verjetno pogojuje reci-
pročnost, namreč, če mi daš knjigo.
15 J. Šuman, Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni, Ljubljana 1881, 307.
Doveršni glagoli nam služijo o preteklosti in prihodnjosti, za pravo sedanjost nam rabi-
jo le nedoveršniki. Po svojem pomenu so doveršniki:
a) enodobni (gl. enokratnega djanja), ki pomenjajo enokratno, v hipu doverše-
no djanje brez ozira na čas, v katerem bi se godilo ali veršilo …
b) večdobni (gl. večkratnega djanja), kteri naznanjajo mimo doveršenja ali
konca tudi daljši ali krajši trpež djanja ali stanja …
Nedoveršni glagoli ali nedoveršniki (imperfektivni glagoli = verba actionis
imperfectae) naznanjajo po vsej spregi terpeče djanje ali stanje brez ozira na
začetek, konec ali vspeh … /poudaril I. Ž. Ž./. «
Janežič še posebej poudarja, da v sedanjem času z nedovršniki zazna-
mujemo dejanje, ki se ravnokar godi, z dovršniki pa, da se bo dejanje šele
zgodilo. Podobno meni tudi Šuman:15
»Hipni, dokončalno- in začetno-dovršni glagoli imajo skupno lastnost, da
značijo djanje bez trpeža; pomenijo tedaj ali dovršno minolost: ‚mačko vzdi-
gnoti’ … ali pa pomenijo dovršno prihodnost: ,ko mačko vzdignem’ …
Trpežni, začetno-trpežni, opetovalni in ponavljalni glagoli imajo tudi to splo-
šno lastnost, da značijo djanje, ki je nedovršeno; pomenijo tedaj tudi djanje, ki se
godi, poskuša bez ozira na nasledek: ,mačko vzdigujem’ pomeni trpežno dejanje, a ne
reče, bo li storjeno ali ne, morda ostane samo pri poskušnji: ,mačko vzdigujem ne vedoč
ne kažoč, vzdignem li jo ali ne’ /poudaril I. Ž. Ž./. «
Kar zadeva sporno rabo nekaterih dovršnih sedanjikov, t. i. »faktiških
sedanjikov«, ki naj bi s konstatacijo posprem ili dejanje, ki ga izvršim (na
primer dam, posodim, izročim), pa Bežek, opirajoč se na Šolarjevo razpra-
vo Die Tempora und Modi im Slovenischen mit Rücksicht auf das Deutsche
und die classischen Sprachen, objavljeno v izvestjih velike goriške gimnazi-
je za šolsko leto 1858, ugotavlja, da gre tudi v teh primerih ali za neomeje-
ne ali za futurne ali pa za historične sedanjike. Dam namreč ne konstatira
dejanja, ki da sem ga bil pravkar opravil, temveč pripravljenost, da ga (sploh
šele) opravim. Dam v: Za to knjigo ti dam tri goldinarje, pomeni: Pripra-
vljen sem ti dati tri goldinarje, če …, pri čemer tisti če verjetno pogojuje reci-
pročnost, namreč, če mi daš knjigo.
15 J. Šuman, Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni, Ljubljana 1881, 307.
