Page 54 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 54
pričanj. Učitelji, ki imajo pozitiven odnos do etičnih vprašanj in vrednot, po-
gosto sami prevzamejo iniciativo za vključevanje te tematike v svoje učne ure,
ne glede na učni načrt. To vodi k zaključku, da imajo učitelji, po mnenju kat-
erih človekovo dostojanstvo predstavlja pomemben družbeni element, težn-
jo po njegovem spodbujanju pri predmetih, ki jih poučujejo. Nasprotno pa ra-
ziskava odkriva težavo v zvezi z učitelji, ki imajo osebno negativen odnos do
etičnih vprašanj, vrednot, človekovih pravic itd. Učitelji, ki menijo, da so vred-
note, človekove pravice in človekovo dostojanstvo irelevantne v kontekstu
sodobne družbe, se namreč namerno izogibajo takšnim vprašanjem pri svojih
učnih urah, v kolikor je to še vedno združljivo z učnim načrtom. Še več, nekateri
učitelji odločno nasprotujejo poučevanju takšnih vsebin, pa čeprav so nosilci
predmetov, za katere se pričakuje, da zagotavljajo vsaj osnovno znanje o tem.
Omembe vredno na tem mestu je dejstvo, da zakonodaja in učni načrti dovol-
jujejo takšno postopanje učiteljev, saj jim v nekaterih primerih (predvsem pri
predmetih kot sta sociologija in filozofija) ponujajo določen obseg proste izbi-
re tematik, ki jih bodo poučevali pri svojih predmetih. Svobodo pri izbiri tema-
tik priznavajo tudi intervjuvanci sami.
54
Potreba po izboljšanju kurikulumov in učnih metod
Namen tega dela študije je bil raziskati mnenje učiteljev o tem, ali učenci ra-
zumejo pojem človekovo dostojanstvo. Rezultati kažejo, da je število učiteljev
z izrazito pozitivnim mnenjem o tem skoraj zanemarljivo. Večinoma so sicer
učitelji mnenja, da je učencem poznan vsaj osnovni oris človekovega dosto-
janstva oz. njegovo temeljno sporočilo. Nikakor ne gre spregledati izjav neka-
terih učiteljev, da je človeško dostojanstvo zelo nejasen, kompleksen in ab-
strakten pojem, zato ga srednješolci ne razumejo:
»Ko vprašamo dijake, kaj je dostojanstvo, preprosto zmrznejo. Zdi se jim
sicer, da je to nekaj kar nujno potrebujejo, ne vejo pa, kaj to pomeni.« (uči-
telj slovenščine)
»Pri zgodovini se omenja teptano dostojanstvo v vojnah, revolucijah,
koncentracijskih taboriščih, povojnih pobojih. A to ne pomeni, da dijaki
razumejo, kaj dostojanstvo dejansko je.« (učitelj zgodovine)
Več intervjuvancev je poudarilo, da dijaki ne prepoznavajo nikakršnih ko-
risti od znanja o človekovem dostojanstvu. Posledično nimajo interesa za ra-
zumevanje te vsebine. Odgovori intervjuvancev nas vodijo do zaključka, da
je glavni izziv izobraževanja o človekovem dostojanstvu vezan na vpeljevan-
je privlačnejših metod poučevanja, ki bi pri srednješolcih vzbudile večje zani-
manje. Učitelji pri tem izpostavljajo, da se srednješolci presenetljivo dobro za-
vedajo svojega dostojanstva, ko so izpostavljeni neenakemu obravnavanju v
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
gosto sami prevzamejo iniciativo za vključevanje te tematike v svoje učne ure,
ne glede na učni načrt. To vodi k zaključku, da imajo učitelji, po mnenju kat-
erih človekovo dostojanstvo predstavlja pomemben družbeni element, težn-
jo po njegovem spodbujanju pri predmetih, ki jih poučujejo. Nasprotno pa ra-
ziskava odkriva težavo v zvezi z učitelji, ki imajo osebno negativen odnos do
etičnih vprašanj, vrednot, človekovih pravic itd. Učitelji, ki menijo, da so vred-
note, človekove pravice in človekovo dostojanstvo irelevantne v kontekstu
sodobne družbe, se namreč namerno izogibajo takšnim vprašanjem pri svojih
učnih urah, v kolikor je to še vedno združljivo z učnim načrtom. Še več, nekateri
učitelji odločno nasprotujejo poučevanju takšnih vsebin, pa čeprav so nosilci
predmetov, za katere se pričakuje, da zagotavljajo vsaj osnovno znanje o tem.
Omembe vredno na tem mestu je dejstvo, da zakonodaja in učni načrti dovol-
jujejo takšno postopanje učiteljev, saj jim v nekaterih primerih (predvsem pri
predmetih kot sta sociologija in filozofija) ponujajo določen obseg proste izbi-
re tematik, ki jih bodo poučevali pri svojih predmetih. Svobodo pri izbiri tema-
tik priznavajo tudi intervjuvanci sami.
54
Potreba po izboljšanju kurikulumov in učnih metod
Namen tega dela študije je bil raziskati mnenje učiteljev o tem, ali učenci ra-
zumejo pojem človekovo dostojanstvo. Rezultati kažejo, da je število učiteljev
z izrazito pozitivnim mnenjem o tem skoraj zanemarljivo. Večinoma so sicer
učitelji mnenja, da je učencem poznan vsaj osnovni oris človekovega dosto-
janstva oz. njegovo temeljno sporočilo. Nikakor ne gre spregledati izjav neka-
terih učiteljev, da je človeško dostojanstvo zelo nejasen, kompleksen in ab-
strakten pojem, zato ga srednješolci ne razumejo:
»Ko vprašamo dijake, kaj je dostojanstvo, preprosto zmrznejo. Zdi se jim
sicer, da je to nekaj kar nujno potrebujejo, ne vejo pa, kaj to pomeni.« (uči-
telj slovenščine)
»Pri zgodovini se omenja teptano dostojanstvo v vojnah, revolucijah,
koncentracijskih taboriščih, povojnih pobojih. A to ne pomeni, da dijaki
razumejo, kaj dostojanstvo dejansko je.« (učitelj zgodovine)
Več intervjuvancev je poudarilo, da dijaki ne prepoznavajo nikakršnih ko-
risti od znanja o človekovem dostojanstvu. Posledično nimajo interesa za ra-
zumevanje te vsebine. Odgovori intervjuvancev nas vodijo do zaključka, da
je glavni izziv izobraževanja o človekovem dostojanstvu vezan na vpeljevan-
je privlačnejših metod poučevanja, ki bi pri srednješolcih vzbudile večje zani-
manje. Učitelji pri tem izpostavljajo, da se srednješolci presenetljivo dobro za-
vedajo svojega dostojanstva, ko so izpostavljeni neenakemu obravnavanju v
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
