Page 55 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 55
li. To nakazuje, da srednješolci osnovni pomen človekovega dostojanstva ra- 55
zumejo. Zato jih je potrebno še posebej spodbujati, da bi začeli razmišljati o
globljem smislu človekovega dostojanstva, ne pa se nanj navezovati le takrat,
ko jim kot posameznikom to lahko prinese korist.
Zelo redki so primeri srednješolskih učiteljev, ki pri svojih učnih urah po-
gosto zaznavajo interes za človekovo dostojanstvo. Ti učitelji navadno tudi z
osebnega vidika močno podpirajo vrednote, človekovo dostojanstvo in člove-
kove pravice in stremijo k čim tesnejšemu približevanju teh tematik sredn-
ješolcem. Domnevamo, da je percepcija učiteljev glede večjega interesa sred-
nješolcev za človekovo dostojanstvo rezultat njihovega prizadevanja, da bi
učencem čim bolje pojasnili ta koncept. Navedeno potrjuje tudi izjava enega
od učiteljev, ko mu je bilo med intervjujem zastavljeno vprašanje, ali je pri di-
jakih zaznati interes za temo človekovega dostojanstva: »Da seveda, samo di-
jake je treba znati spodbuditi na pravi način.« (učitelj zgodovine).
Večinoma so učitelji mnenja, da srednješolci ne poznajo korelacije med
človekovim dostojanstvom in demokracijo. Glavnih razlogov za to ne vidijo
v sami zasnovanosti izobraževalnega sistema in kurikulumov, temveč v nez-
relosti, neizkušenosti ter nizki starosti dijakov. Takšno stanje pripisujejo tu-
di družbenemu sistemu in strašanskemu razkoraku med teorijo in prakso, ko
govorimo o človekovem dostojanstvu. Ta razkorak mora biti nujno eno od
izhodišč za nadaljnje diskusije na tem področju. To je bilo poudarjeno tudi
na seji Državnega zbora Republike Slovenije v razpravi o državljanski vzgoji v
srednjih šolah (Državni zbor Republike Slovenije, 2015). V skladu z UNESCOM
(1998) mora biti državljanska vzgoja poučevana na način, da prinaša stal-
no konstantno povezavo med znanjem in prakso. Slovenija bi morda morala
začeti slediti avstrijskemu zgledu, kjer je državljanska vzgoja upoštevana kot
»integralno izobraževalno načelo« (Grundsatzerlass Politische Bildung iz leta
1987, posodobljeno 2015) (Eurydice, 2012). Zato je potrebno vzeti v obzir možne
izboljšave in spremembe načinov poučevanja koncepta človekovega dosto-
janstva v slovenskih srednjih šolah kot tudi integracijo teme človekovega dos-
tojanstva v kurikulum.2 Rezultati raziskave kažejo tudi, da bi izbira primernejših
metod poučevanja človekovega dostojanstva, ki bi bile bližje sodobni misel-
nosti srednješolcev, lahko vodila do večjega vpliva šole kot agenta politične
socializacije, v kontekstu človekovega dostojanstva.
2 Raziskava kaže, da se srednješolski učitelji zavedajo različnega vpliva različnih metod poučevanja
na same dijake. To priznava tudi učitelj sociologije, ki sicer zaradi prevelikega razkoraka med teori-
jo in prakso ni naklonjen izobraževanju o človekovem dostojanstvu: »Zadnjič je bil pri nas na prim-
er mlad fant iz varstveno-delavnega centra, ki ga je zaradi zgrešenega načina življenja, droge in al-
koholizma zadela možganska kap. Mi točno vemo, kako so takšni bolniki stigmatizirani v današnji
družbi, gre torej za čisto teptanje človekovega dostojanstva. Dejansko sem s to zgodbo dosegel ne-
kaj, kar redko dosegam pri urah – dijaki so 40 minut poslušali, brez da bi trznili. Ta zgodba se jih je
dotaknila. Vsakodnevno poučevanje o načinu življenja pa sproži le cinične pripombe dijakov, zam-
ahejo z rokami ali pa te niti ne poslušajo.« (učitelj sociologije)
koncept človekovega dostojanstva v srednješolskem izobraževanju
zumejo. Zato jih je potrebno še posebej spodbujati, da bi začeli razmišljati o
globljem smislu človekovega dostojanstva, ne pa se nanj navezovati le takrat,
ko jim kot posameznikom to lahko prinese korist.
Zelo redki so primeri srednješolskih učiteljev, ki pri svojih učnih urah po-
gosto zaznavajo interes za človekovo dostojanstvo. Ti učitelji navadno tudi z
osebnega vidika močno podpirajo vrednote, človekovo dostojanstvo in člove-
kove pravice in stremijo k čim tesnejšemu približevanju teh tematik sredn-
ješolcem. Domnevamo, da je percepcija učiteljev glede večjega interesa sred-
nješolcev za človekovo dostojanstvo rezultat njihovega prizadevanja, da bi
učencem čim bolje pojasnili ta koncept. Navedeno potrjuje tudi izjava enega
od učiteljev, ko mu je bilo med intervjujem zastavljeno vprašanje, ali je pri di-
jakih zaznati interes za temo človekovega dostojanstva: »Da seveda, samo di-
jake je treba znati spodbuditi na pravi način.« (učitelj zgodovine).
Večinoma so učitelji mnenja, da srednješolci ne poznajo korelacije med
človekovim dostojanstvom in demokracijo. Glavnih razlogov za to ne vidijo
v sami zasnovanosti izobraževalnega sistema in kurikulumov, temveč v nez-
relosti, neizkušenosti ter nizki starosti dijakov. Takšno stanje pripisujejo tu-
di družbenemu sistemu in strašanskemu razkoraku med teorijo in prakso, ko
govorimo o človekovem dostojanstvu. Ta razkorak mora biti nujno eno od
izhodišč za nadaljnje diskusije na tem področju. To je bilo poudarjeno tudi
na seji Državnega zbora Republike Slovenije v razpravi o državljanski vzgoji v
srednjih šolah (Državni zbor Republike Slovenije, 2015). V skladu z UNESCOM
(1998) mora biti državljanska vzgoja poučevana na način, da prinaša stal-
no konstantno povezavo med znanjem in prakso. Slovenija bi morda morala
začeti slediti avstrijskemu zgledu, kjer je državljanska vzgoja upoštevana kot
»integralno izobraževalno načelo« (Grundsatzerlass Politische Bildung iz leta
1987, posodobljeno 2015) (Eurydice, 2012). Zato je potrebno vzeti v obzir možne
izboljšave in spremembe načinov poučevanja koncepta človekovega dosto-
janstva v slovenskih srednjih šolah kot tudi integracijo teme človekovega dos-
tojanstva v kurikulum.2 Rezultati raziskave kažejo tudi, da bi izbira primernejših
metod poučevanja človekovega dostojanstva, ki bi bile bližje sodobni misel-
nosti srednješolcev, lahko vodila do večjega vpliva šole kot agenta politične
socializacije, v kontekstu človekovega dostojanstva.
2 Raziskava kaže, da se srednješolski učitelji zavedajo različnega vpliva različnih metod poučevanja
na same dijake. To priznava tudi učitelj sociologije, ki sicer zaradi prevelikega razkoraka med teori-
jo in prakso ni naklonjen izobraževanju o človekovem dostojanstvu: »Zadnjič je bil pri nas na prim-
er mlad fant iz varstveno-delavnega centra, ki ga je zaradi zgrešenega načina življenja, droge in al-
koholizma zadela možganska kap. Mi točno vemo, kako so takšni bolniki stigmatizirani v današnji
družbi, gre torej za čisto teptanje človekovega dostojanstva. Dejansko sem s to zgodbo dosegel ne-
kaj, kar redko dosegam pri urah – dijaki so 40 minut poslušali, brez da bi trznili. Ta zgodba se jih je
dotaknila. Vsakodnevno poučevanje o načinu življenja pa sproži le cinične pripombe dijakov, zam-
ahejo z rokami ali pa te niti ne poslušajo.« (učitelj sociologije)
koncept človekovega dostojanstva v srednješolskem izobraževanju
